ponedeljek, 24. december 2012

Ob koncu leta

December je običajno čas, ko se oziramo nazaj in ugotavljamo, kaj vse nam je v preteklem letu uspelo, kako pridni smo bili in koliko smo se naučili. 
Letošnji december je bil sicer pri nas obarvan s demonstracijami in protesti, tudi naša fakulteta se je pridružila pozivom k spremembam, saj je postalo jasno, da s predvidenim krčenjem ne bo več mogoče izvajati študijskih programov, kot so (bili) zastavljeni. Upajmo, da se črnoglede napovedi ne bodo uresničile in da bo tudi v tem pogledu leto 2013 uspešno in optimistično.
Čisto osebno si (vsaj po našem decembru) želim, da bi bilo leto 2013 leto zdravja, mojega in mojih najbližjih. Brez njega je vse ostalo nemogoče ali pa vsaj zelo oteženo, zato tudi vsem vam, bralcem tega bloga, želim v novem letu predvsem veliko zdravja. Kar zadeva druge cilje, pa moram priznati, da je bilo leto, ki se izteka, spet eno uspešnejših in bolj plodnih, za kar sem neizmerno hvaležna. Hvaležna sem tudi vam, dragi spremljevalci in bralci, ki me kljub nerednemu pisanju (še vedno) spremljate.
V letu 2012 sem nekaj dnevniških zapisov ustvarila v angleščini in ti so bili deležni tudi največje pozornosti in klikov. To je vsekakor dobro znamenje zame, vendar se zaradi potencialno večjega obiska ne bom odrekla pisanju v slovenščini in za slovensko javnost, kar je bil moj primarni cilj ob nastanku tega bloga, zato bo tako tudi vnaprej, z občasnim zapisom v tujem jeziku, da ohranim stik s širšo skupnostjo tolmaških/prevajalskih/jezikoljubnih blogov.
Posebej vesela sem bila tudi vseh, ki ste se oglasili s svojimi komentarji in neposrednimi vprašanji in poizvedovanjem na naslov tolmacka@gmail.com. To je navsezadnje tudi namen tega bloga, za katerega upam, da mi ga bo v naslednjem letu uspelo še naprej (morda tudi redneje! ;)) uresničevati.

Če torej potegnem črto, je v letu 2012 za mano veliko pozitivnih dogodkov in dosežkov, ki mi dajejo zagon in energijo za naprej, prav tako pa ostaja še nekaj področij, na katerih se bom morala še bolj potruditi in kjer so potrebne resne zaobljube in novi cilji. Ponosna sem, da sem si na raziskovalno/akademskem področju upala stopiti navzven in predstaviti svoje delo, v prihodnje pa si želim to področje delovanja še okrepiti (da ne omenjam, da moram res res res začeti z bolj resnim delom na svojem doktoratu! ;)). Poklicno in pedagoško je bilo to leto polno novih izzivov in hvaležna sem za vse priložnosti, ki so mi bile dane in omogočene. Predvsem pa sem hvaležna za ljudi, s katerimi sem preživela to leto, in ste mi namenjali svojo pozornost, virtualno in resnično, hvaležna za vaše tople besede in naklonjenost, spodbude in podporo, ko sem jo potrebovala. Hvala vsem, saj veste, kdo ste! Res imam srečo! :) 

Še nekaj novoletne blogovske statistike iz leta 2012 za okus:
  • 3 najbolj brani zapisi
Is it possible to ease the unease
Ni dobrega rezultata brez dobre priprave

  • Največ obiskovalcev je do tega bloga priklikalo iz:
Slovenije (2422 obiskov)

Združenih držav Amerike (779 obiskov)

Nemčije (obiskov)

  • Zanimive ključne besede, po katerih ste priklikali do tega bloga:
kabine za tolmačenje, vrste tolmačenja, ustno prevajanje, klobuki (:))
  • Največ obiskov na blogu sem zabeležila aprila 2012 (532) in novembra 2012 (595).
Tako, to je vse za leto 2012 ... Hvala vsem, ki ste z mano! Želim vam prijetne praznike in vse dobro v letu 2013!


ponedeljek, 3. december 2012

Tolmačenje na Tednu univerze



V tednu od 3. do 7. decembra 2012 obeležujemo Teden Univerze v Ljubljani, ki ga bo s serijo dogodkov obogatila tudi Filozofska fakulteta, da bi s tem opozorila na pomen humanistike v sodobni družbi. Med drugim bo v četrtek, 6. decembra, prikaz tolmačenja in načina dela na tem drugostopenjskem magistrskem študiju. Če vas ta poklic oz. študij zanimata ali se želite o njem malo bolj seznaniti, ste lepo vabljeni, da se nam pridružite v učilnici 31/32 od 9.30 do 11h. 


četrtek, 29. november 2012

Recept za uspeh

Ne vem, kako se kaj razumete s kuhalnico in štedilnikom, a jaz moram priznati, da sta kuhanje in pečenje moji najljubši prostočasni dejavnosti. Vzameš predvideno količino sestavin, jih v skladu z receptom ustrezno obdelaš in rezultat mora biti tam (ok, videz morda ni vedno tak kot na fotografiji ob receptu, ampak to so že malenkosti). Enostavno, ne? Vsekakor precej bolj predvidljivo od katere koli druge dejavnosti, ravno zato sem verjetno k pečenju in kuhanju bolj nagnjena takrat, ko imam še kup drugih obveznosti, za katere ne vem, ali mi jih bo uspelo izpolniti.

Pečenje - moja druga strast! :-)

Tudi med pripravami na medinstitucionalni izpit za tolmače sem veliko pekla, hkrati pa sem tudi razmišljala, kako hudiča, naj se čim bolje pripravim na ta zalogaj. Toliko bolj, ker sem enkrat, takoj po koncu študija tolmačenja, ta izpit že opravljala brez uspeha. Čeprav so od takrat minila že tri leta in sem v vmesnem času zamenjala kar nekaj tolmaških blokcev in kabin, so me tisti občutki neuspeha še vedno preganjali. Še vedno se spomnim razočaranja in sramu, ki me je takrat preveval, še vedno se spomnim nezaupanja vase in v svoje tolmaške sposobnosti, ki se me je držalo še dolge mesece po izpitu. Šele dobro leto po izpitu sem zbrala pogum in sprejela prvo tolmaško delo, se počasi otresla nesigurnosti in s pomočjo zadovoljnih (včasih tudi navdušenih) odzivov publike postala bolj samozavestna in, verjamem, tudi boljša tolmačka.

Kaj je dejansko na tem izpitu, da mu tolmači posvečamo takšno pozornost? Oblak poveličevanja in hkrati strašljivih zgodbic? V času študija je bil ta izpit večkrat izpostavljen kot ultimativni cilj, vstopnica v resnični svet tolmačenja, kjer se malodane cedita samo med in mleko. Preizkus dejanskih sposobnosti tolmača, ker tam uspe le najboljšim. Drugih možnosti nihče ni pretirano poudarjal, čeprav obstaja tudi domači trg za tolmače in ni nujno, da si vsi tolmači sploh želijo delati v EU. Vsekakor pa se je s tem ustvarjal velik psihološki pritisk in breme za mlade tolmače, kar morda ni bilo najbolj produktivno.

Vsaj zase moram reči, da sem bila takrat, vsa sveža po koncu študija, preveč pod pritiskom, stresom. Občutek sem imela, da je ta izpit moja ena in edina možnost za to, da bi kdaj delala kot tolmačka. Zdaj vem, da je bilo vse skupaj pretirano. Zdaj vem, da se da čisto spodobno delati tudi na našem trgu. Zdaj tudi vem, da znam tolmačiti, da sem mnogim ljudem že pomagala, da so se sporazumeli in razumeli, da torej ne potrebujem še kakšnega dodatnega potrdila, da to znam in zmorem.

Takoj po študiju tega občutka nisem imela, premalo sem si zaupala, kar je bilo gotovo vidno tudi navzven. Strah me je bilo, kaj bo z mano, če ne bom naredila tega izpita, kar je pozvročalo še dodaten stres. Preizkušnjo sem si torej bolj ali manj otežila prav sama.

Tokrat sem se zadeve lotila drugače (tudi zato, ker sem zdaj v drugačnih okoliščinah). Seveda sem vadila, predvsem konsekutivno tolmačenje, ki ga na trgu ne izvajam tako pogosto. A najboljša priprava je bila po mojem mnenju prav ta psihološka. Da sem tisti svoj prvi neuspeh sprejela in si ga znala razložiti ter ga tokrat preseči. Da sem si priznala, da je to samo izpit in ne nekakšno vprašanje obstoja ali neobstoja, da s tem ni nič postavljeno na kocko. Da izpitna komisija ni tam zato, da me zašije, ampak da jo samo zanima, ali znam tolmačiti in kako se znajdem pod stresom. Da ni nič narobe s tem, da sem živčna in imam malo treme, ampak da moram to energijo usmeriti samo v eno - 300-odstotno koncentracijo. Da moram biti prisotna, tam in takrat, da se moram otresti vseh drugih misli in da tudi takrat, ko odprem usta in rečem nekaj, za kar se v naslednji sekundi domislim boljše rešitvi, sprejmem in si odpustim, ker popolnega tolmačenja pač ni. Da moram biti pozitivno naravnana, ker je samo to pot do uspeha.

To je bil torej moj recept za uspeh. Komu drugemu morda kaj drugega pomega, a zdi se dobro, da napišem, kaj je delovalo pri meni; morda bom s temu pomagala še komu drugemu. Zdi se mi pomembno, da napišem, da sem tudi sama šla čez neuspeh. Da ni bilo prijetno, ampak hkrati tudi ni bilo usodno, ne zame osebno niti zame kot poklicno tolmačko. Tako kot sicer v življenju je včasih treba sprejeti tudi neuspehe, da lahko potem drugič uspemo. Iz vsake takšne izkušnje se moramo učiti in, kar je mene izkušnja teh izpitov naučila, je da je treba biti vztrajen in si zaupati, tako kot pri vsakem tolmačenju. Pozitivnost, dobra volja in sproščanje pred samim izpitom/tolmačenjem pa tako ali tako sodita zraven. Tudi z dobro glasbo! ;-)



ponedeljek, 5. november 2012

Getting the Most from Training (Keeping your Health&Sanity)

Interpreting classes in Ljubljana have been running for a month or so and the students have probably already got a sense of how things will be proceeding this year. Indeed, they have a very intense year ahead, both in terms of efforts and hard work as well as emotions and, hopefully, joy at seeing their dreams come true. I already had a short discussion with our students about how to organize and deal with everything, but I thought it might be useful to write a post about it too (maybe you will think of something and provide extra advice and tips on the topics I might have missed out).

In Ljubljana, the courses follow a set timetable, though some seminars only last for 15 or 30 hours, some exercises (in simultaneous) start only at the end of the first semester, and there are numerous  footnotes to the timetable, indicating extra activities like pedagogical assistance from SCIC or video-conferences with the European institutions and other EMCI schools, which shake up the timetable and impose their own order. On top of that, teachers might also be absent due to their professional obligations as interpreters, so this practically means that the "timetable" has to be checked and adjusted as the weeks proceed. Nothing new there, we had the same issue, back in the years when I was doing my MA. But it is true that it takes some time to adjust and accept this flexibility (unpredictability?) as modus operandi. The less (time) the better.

Despite flexibility and constant changes in the number of classes per week, continuity is necessary to ensure progress, so students must take the initiative and use the eventual "free" time effectively, if possible by practicing individually or in groups. Since the number of contact hours has somewhat decreased, our students now also have dedicated time to practice by themselves and we also provide guidance as to how and what to practice at what stage, how to provide peer feedback etc. Of course, the time between classes could be used for catching up with the news and reading The Economist or listening to their favourite science podcast jotting down vocabulary or interesting phrases, but I suggest spending as much time as possible (during the morning/afternoon) in the interpreting classroom doing practical exercises. Since we have a small number of students and only two language combinations (sl-en-de, sl-en-fr), they can practice together. I am not sure how these things are settled at other universities with more students in the programme.

However, don't get me wrong. I'm not saying students should spend every second of their awake time doing interpreting related things. Heavens no! Regular pauses are needed to keep the thoughts clear and get a break from everything, preferably with some vitamins, a lot of water, coffee, of course, if needed, as well as a warm meal at the time of lunch to keep the machine going. I also suggest and encourage students to take up a physical activity, if they haven't yet, be it running, cycling, walking or yoga, pilates or the ever more popular zumba classes. Whatever they find good for them and makes them busy for a good 45 minutes to 1 hour sweat, during which they forget about words, numbers, names, terminology and public speaking. Feeling strong physically is an important part of feeling strong emotionally and professionally (something we should not forget as professionals, too, right?).


No matter how hard and complicated things might seem at the moment, when the big picture is still blurry and uncertain, with a well thought out plan and discipline, all the challenges of interpreting studies can be overcome and solved allowing students to build up their competence and self-esteem as future interpreters. Sure, there will be tough moments, many of them, but just stick to your plan, get enough sleep to recharge your batteries, and carry on. Be determined and dedicated, focused and motivated. You will get there! ;)

petek, 28. september 2012

Kaj pa zdaj?

Preden skočimo v novo študijsko leto, še nekaj besed o zaključku študija oz. novem začetku. Vsak zaključek namreč pomeni po drugi strani tudi začetek nekega novega, drugačnega obdobja. Študentje, ki uspešno opravijo z zaključnimi izpiti, imajo običajno še nekaj časa za pripravo magistrske naloge, nato pa jih z zaključkom študija čaka skok v čisto pravo poklicno življenje tolmača.

Ker se študij izvaja ob finančni in pedagoški pomoči s strani EU, pa tudi ker pri institucijah še vedno obstaja določena potreba po novih tolmačih, je eno od naravnih nadaljevanj študija odločitev za opravljanje medinstitucionalnega izpita tolmaškega izpita pri EU. Letos so omenjeni izpiti za tolmače, katerih materni jezik je slovenščina, načrtovani za november, tako da je še nekaj časa za prijavo. Vsi zainteresirani imajo tudi možnost krajše priprave na te izpite, ki bo potekala v petek, 5. oktobra 2012, na Oddelku za prevajalstvo FF Ljubljana, v učilnici 32 od 9h do predvidoma 13h. Na pripravljalnem seminarju bodo sodelovali rojeni govorci angleščine, nemščine in francoščine, ki bodo podali govore za konsekutivno in simultano tolmačenje, prisotni pa bodo tudi učitelji tolmačenja, ki bodo lahko podali še nekaj zadnjih nasvetov in priporočil.

Seveda pa EU ni edina možnost za tolmače. Čeprav je slovenski trg razmeroma majhen, osebno mislim, da smo še daleč od zasičenosti in da je še vedno dovolj prostora in možnosti tudi za mlade tolmače. Seveda je prehod v poklicno tolmaško življenje v svobodni obliki lahko precej težaven, vendar obstajajo tudi načini, kako si ta prehod olajšamo oz. ga naredimo bolj znosnega. Ena od možnosti, ki jo imajo mladi tolmači na voljo, je, da se obrnejo na Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije. Pred leti so zaradi interesa organizirali krajši seminar s predstavitvijo delovanja združenja, obstaja pa tudi možnost opravljanja izpita za včlanitev v združenje. Potrebno se je le pozanimati in jih povprašati o možnostih, ki so trenutno na voljo.

Z zaključkom študija preneha tudi status študenta, ko je treba poskrbeti za ustrezne oblike zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Če se diplomanti po izteku statusa prijavijo na Zavod za zaposlovanje, imajo možnost vključitve v seminarje o samozaposlitvi, ki nato omogočajo dostop do subvencij za samozaposlitev. Te se koristna spodbuda za začetek samostojnega poslovanja, ko mladi tolmači še nimajo razvite mreže naročnikov, vseeno pa morajo poskrbeti za plačilo potrebnih prispevkov državi.

Ko so formalnosti urejene, pa je treba začeti graditi mrežo naročnikov. To so lahko bodisi prevajalske agencije, ki nudijo tudi tolmaške storitve, bodisi neposredni naročniki, ki pogosto/občasno potrebujejo tolmaške storitve. Za takšen neposreden stik z naročniki je dobro imeti že vnaprej pripravljene odgovore tako glede jezikovnih kombinacij, želenih področij delovanja, kot tudi glede pričakovanih tarif in drugih zahtev (kako je z obračunavanjem, plačilom potnih stroškov ipd.).

Nekatera podjetja so pripravljena ponuditi tudi različne oblike pripravništev oz. prakse, ki lahko poleg tolmačenja zajema tudi prevajanje, pripravo projektov in podobno. Če ni zanimanja, obstaja tudi možnost pro-bono tolmačenja, predvsem če gre za neprofitne ali humanitarne organizacije. Takšno delo sicer ni plačano, vendar pa predstavlja dragoceno izkušnjo tako z vidika tolmačenja kot z vidika prevzemanja dela, stika z naročnikom, govorci, publiko ipd.

Najpomembneje pa je razširjati informacije o svoji dejavnosti. Seveda na začetku nihče ne bo trkal na naša vrata in nas prosil za tolmaške usluge. Mi smo tisti, ki moramo trkati na vrata (pošiljati ponudbe, prošnje, klicati morebitne naročnike) in ponujati svoje usluge. Mi smo tisti, ki moramo poskrbeti za marketing (tiskanje poslovnih vizitk, postavitev spletne strani). Mi smo tisti, ki moramo pristopiti k drugim in jim povedati, kaj počnemo in kako bi bili lahko zanje koristni. Ne le pri morebitnih poslovnih stikih, ampak tudi med prijatelji in znanci. Naj vedo s čim se ukvarjate in kakšne vrste storitve ponujate. Priskrbite jim nekaj svojih vizitk, ki jih lahko nato posredujejo komu, ki potrebuje jezkovne storitve. Saj veste, najboljša reklama je tista, ki gre od ust do ust.

Vstop na trg dela včasih ni najbolj prijetna izkušnja, toda če se nanj dobro pripravimo in imamo izdelano natančno strategijo, se začnejo stvari obračati v pravo zmer. En naročnik lahko kmalu pomeni tri nove, nato sedem, morda celo stalno sodelovanje. Potrebno se je le postaviti zase in imeti pred seboj jasno začrtan cilj. Pri tem nam lahko pomaga bližnja ali širša okolica, največ pa moramo za uspeh storiti sami. Koristne informacije seveda ležijo vse povsod. Za mlade podjetnike jih je precej na portalu mladipodjetnik.si, posebej s prevajalskim in tolmaškim področjem pa se ukvarja več blogerjev, med drugim prevajalka Marta Stelmazscak (@mstelmaszak na Twitterju), ki na svojem blogu predstavlja poslovno šolo za prevajalce z mnogimi koristnimi nasveti tako za začetnike (nedavno je pisala o tem, kako napisati življenjepis) kot tudi že izkušene prevajalce in tolmače v svobodnem poklicu.

Torej, kar pogumno naprej, mladi tolmači. Vse poti so vam odprte! :)

sobota, 30. junij 2012

Poštudijsko-preddopustniško

Letos sem prvič izkusila poletno izpitno obdobje kot učitelj in skoraj bi lahko rekla, da je še bolj naporno kot v študijskih letih. Ampak dobro se spomnim svojih izpitnih obdobij, vedno je bilo kakšen dan po več izpitov ali pa so si sledili en za drugim brez posebnega premora in časa za "preklop". In potem ko je bilo konec vsega, sem potrebovala kaj nekaj časa, da sem dojela, da je to to, da je mimo, ampak ponavadi sem si vedno kaj lepega privoščila. Običajno počitnice ali potovanje, seveda. :)

Tudi letos je podobno, še več. Malo (sicer delovnega) predaha sem si privoščila že 20. in 21. junija, ko sem se udeležila mednarodne konference o raziskavah v didaktiki prevajanja in tolmačenja didTRAD v Barceloni. Organizirala jo je raziskovalna skupina Pacte, ki deluje pod okriljem Universitat autonoma de Barcelona. To je bilo moje prvo tovrstno "udejstvovanje" in vtisi so bili in so še vedno zelo dobri. Na konferenci je sodelovalo prek 200 udeležencev, dejavnosti pa so bile razdeljene v pet sklopov, od katerih je bil eden vedno tolmaški. 

Večina prispevkov se je nanašala na povezovalno tolmačenje in tolmačenje za skupnost, tako da sem veliko novega izvedela o pristopih, ki jih imajo glede poučevanja tovrstnega tolmačenja drugod. Med drugim je bila denimo predstavljena odlična pobuda, spletna stran Linkterpreting, kjer lahko najdete teoretično in praktično gradivo v zvezi s povezovalnim tolmačenjem. Stran sta postavila študenta na Univerzi v Vigu, seveda pod mentorstvom svoje profesorice, in pričakujejo, da bo v kratkem že na voljo tudi v angleškem jeziku, njihov cilj pa je zbrati čim več gradiva tudi za druge jezikovne kombinacije. Navdihujoče!

Glavna rdeča nit, ki je po mojem mnenju izstopala iz vseh predstavitev različnih didaktičnih pristopov h konferenčnemu tolmačenju (od pomena vrednotenja oz. spremljanja zapiskov pri konsekutivi, do etičnih vprašanj, sestavljanja kurikula in usmerjenih povratnih informacij pri simultanem tolmačenju), pa je bilo razmišljanje v smeri, da je mogoče s pravilnim pristopom in metodologijami študente zelo dobro pripraviti na različne poklicne situacije in jim dati ustrezno znanje, da se bodo v njih dobro znašli in profesionalno opravili svojo storitev. 

Večinoma je bilo čutiti razmišljanje, da se je tolmaških veščin, tako kot veščin v katerih koli drugih poklicih, mogoče naučiti. Da le ni vse samo v prirojenih talentih ali odsotnosti le-teh, ampak da se da z usmerjenimi vajami, odločnostjo in samozavestnostjo doseči vse. Neke vrste demistifikacija torej. Ne v smislu, da je vse preprosto in da se prevajanja ali tolmačenja naučiš z levo roko, ampak bolj to, da lahko tisti, ki imajo dovolj veliko željo in pokažejo zadostno mero znanja in predispozicij že pri sprejemnih izpitih, z rednim in intenzivnim delom uspešno zaključijo študij tolmačenja in se podajo na poklicno tolmaško pot.

Ker smo na OP v Ljubljani ravno nekateri bolj drugi manj uspešno zaključili s sprejemnimi izpiti in prvim rokom zaključnih izpitov, je prav to misel, s katero želim tudi sama zaključiti tokratni prispevek. Z optimizmom. Z zavedanjem, da je uspeh vedno na dlani, seveda z veliko dela, odločnosti in samozavesti, ki ženejo naprej tudi po najbolj strmih poteh in takrat, ko stvari niso videti nič kaj rožnate. Vse se da! 

Tudi do počitnic se je mogoče prebiti! ;)

sreda, 13. junij 2012

Abduction (or Apology)

I know, I know, it's been too long since I've posted the last entry on this blog and I feel terrible about it. If you thought I've been abducted by aliens, you were quite close to the actual truth ... Though it was not really aliens, more like a bad karma combined with a gazillion of little harmful creatures, known as viruses and bacteria that invaded my family and started passing from one to another in a truly vicious circle. After more than a month, I can almost feel a slight ray of hope and light at the end of this tunnel and hopefully in about 10 days, when the youngest of my offsprings will be over her dose of chickenpox, life will get back to normal.

What does all this have to do with interpreting, you might ask, after all this was supposed to be an interpreting blog. Well, in a way it does.

My bad car karma, that started with a crash, than troubles with the replacement car etc. didn't really affect my interpreting or professional life, as cars are replaceable and there is always also the public transport option, a bit limited in Slovenia, but doable and manageable with a lot of patience and good will.

Health issues, however, are a completely different story. As I got ill (with me it was angina with high fever and total collapse), I had to cancel two assignments and I did this the minute I got my physician's confirmation that is was not just a cold. I felt sorry for the agency, but it wasn't exactly last minute cancellation, so they had plenty of time to find a replacement and were actually happy that I notified them of my condition. Sure, I could've waited and maybe I would have felt better by the time of the assignment, but I am not a fan of maybes . And what is more, as my eldest daughter is 4 I have already learnt in the past that an illness never goes away without bringing its siblings or cousins. My intuition was right.

There were/are still some obligations (especially at the faculty, with the exam season at its peak and all) that were/are more difficult to postpone or cancel, so I am lucky to have great support in my family and around who can help me out and watch the girls from time to time. And there are also peaceful and quiet evenings and nights, when I am able to do the necessary work, also for my research and PhD, and if I am lucky, I might even manage to catch the deadlines for a few presentations and papers.

So currently, my days are quite hectic, I try to make the most during the hours of peace I have and just focus on the most urgent stuff all the time. Unfortunately, I have not been able to maintain my activities in the social media, but I guess it's a victim I can live with and I sure hope my readers and fellow Twitterers and FB friends understand.

How do you cope with such unforeseen circumstances? Do you always have a backup plan (ie. colleague interpreters who might step in if you get ill; already prepared blogposts; an army of possible babysitters)? I would love to hear your ideas and experiences!

ponedeljek, 21. maj 2012

Obvestilo o sprejemnih izpitih na OP FF

Sprejemni izpiti za študij konferenčnega tolmačenja MA na Oddelku za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Lubljani, bodo potekali 27. in 28. junija 2012. Na izpite se lahko prijavite v tajništvu Oddelka za prevajalstvo do 15. junija 2012 z obrazcem, ki ga najdete na spletni strani. Po tem datumu boste obveščeni o datumu pisnega izpita (za vse kandidate, ki niso študirali na Oddelku za prevajalstvo) in o razporedu za ustni izpit. 


Za vse informacije se lahko obrnete na amalija.macek@gmail.com, predvsem pa ste vabiljeni na dan odprtih vrat za študij konferenčnega tolmačenja, ki bo potekal v petek, 25.5.2012 ob 10 v predavalnici 31 v pritličju Filozofske fakultete. Lepo vabljeni!

Dan odprtih vrat na MA tolmačenje (simulacija konference)

V petek, 25. maja 2012, bo v predavalnici 31 v pritličju Filozofske fakultete potekala tradicionalna simulacija konference z naslovom ODGOVORNOST, na kateri bodo tolmačili letošnji študenti. Simulacija konference je hkrati dan odprtih vrat za študij konferenčnega tolmačenja. Prisotna bo tudi vodja slovenske kabine pri Evropski komisiji ga. Marjana Rupnik.

10.00 Pozdravni nagovor
prodekan Filozofske fakultete prof. dr. Vojko Gorjanc

10.20 direktorica Direktorata za tolmačenje pri Evropski komisiji ga. Ann D'Haen-Bertier
Predstavitev tolmaškega dela za Evropsko komisijo
***
10.40 Lars Felgner: Verdirbt die Politik den Charakter? Oder: Wo bleibt eigentlich die Verantwortung
unserer Politiker?
11.00 Peter Umek: La responsabilité commence par la paternité
11.20 Kristian Donko: Missverständnisse bei der historischen Verantwortung Deutschlands –
Zu Günter Grass' Israelgedicht
11.40 Donald Reindl: Responsibility for historical accuracy as a moral responsibility

Sledi neformalen pogovor in prigrizek.
Lepo vabljeni!

ponedeljek, 7. maj 2012

Kako se pripraviti na sprejemne izpite?

Pomlad bo očitno nadaljevanje delovne in begajoče zime, ampak zdaj je pa že čas za nov prispevek. Pred kratkim je do mene stopila ena od študentk, ki sem jih kot publiko povabila na tolmaške vaje, in me vprašala, kako bi se najbolje pripravila na preizkus tolmaških sposobnosti (yes! epp je bil uspešen!). Ko sem med analizo statistike obiskov na blogu opazila tri podobne iskalne nize, ki so pripeljali do moje strani, mi je bilo jasno, da si takšna tema zasluži posebno objavo.

O preizkusu tolmaških sposobnostih so pisali že mnogi, o tem, kaj potrebuješ zato, da postaneš tolmač, pa že ptički čivkajo ... no skoraj. Če na hitro obnovim - odlično znanje materinščine in tujih jezikov, komunikativnost, dober nastop, sposobnost premagovanja stresa, iznajdljivost, radovednost in še kaj. Kako pa naj bi čisto konkretno potekal preizkus?

Splošne smernice so znane, tudi premnogi raziskovalci so se že ukvarjali s to tematiko. Večina šol se drži večstranskega pristopa: jezikovnega preizkusa, preizkusa spomina in splošne razgledanosti. Michelle je v nedavno objavljenem videoposnetku razložila, kako poteka preizkus na Univerzi La Laguna.



Pri nas na Oddelku za prevajalstvo FF v Ljubljani pa potekajo zadeve nekoliko drugače. Kandidati, ki prihajajo z drugih strokovnih področij (ne Medjezikovno posredovanje), morajo opraviti pisni izpit (ki poteka v skupini), pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov, vsi kandidati pa morajo opraviti preizkus tolmaških sposobnosti. Ker je kandidatov praviloma manj, je preizkus individualni, možno pa ga je opravljati junija ali septembra.

Kako poteka? Kandidat mora brez zapiskov v materinščini obnoviti zgodbo, ki jo sliši v obeh svojih tujih jezikih; v primeru zanimanja za tolmačenje v tuj jezik, potem v tujem jeziku obnovi zgodbo, ki jo sliši v materinščini. Sledijo vprašanja o splošni razgledanosti in poznavanju kultur (angleške, nemške, francoske, odvisno od jezikovne kombinacije), vprašanja o aktualnih temah (družbenopolitične, gospodarske, EU, ipd.).

Pri kandidatih se tako preveri jezikovno in splošno znanje, obvladovanje treme in sposobnost javnega nastopanja, splošni vtis (dolg in zanimiv članek o prvem vtisu in zakaj je pomemben, si lahko preberete tukaj).

In seveda še odgovor na naslovno vprašanje: če se želite pripraviti na sprejemne preizkuse, izbrusite svoje poznavanje aktualnih dogodkov (poslušanje angleško/nemško/francosko govorečih televizijskih ali radijskih postaj in podcastov zanimivih oddaj, branje časopisov - potem pa naredite obnovo poslušanega ali prebranega), potrenirajte nastop - če imate težave s tremo, in nikar ne pozabite na materinščino.

Če imate težave z zborno izreko, je zelo dobra vaja, ki jo nato priporočamo tudi študentom tolmačenja, senčenje dobrih govorcev. Kako to poteka: poiščite dober govor, si ga predvajajte prek slušalk in poskušajte ponavljati za govorcem, posnemajte ton, register, naglase, sprva čim bolj zvesto, nato lahko poskusite tudi s parafrazo. Enostavno in učinkovito! Predvsem pa: pred izpitom in/ali preizkusom se umirite in zaupajte svojim sposobnostim! Če ste iz pravega testa, bodo ocenjevalci to ugotovili, tudi če boste imeli kaj treme ali se vam pripeti kakšen lapsus ...

torek, 17. april 2012

Is it Possible to Ease the Unease?

A while ago a few bloggers (Matthias and Elisabeth, to some extent Lionel, too) wrote about the discomfort zone in interpreter training and the general physical and psychological strength needed during the studies. I agree with all of them, and underline that interpreter training is not one you could undergo just like that, without any effort or hard work, or as we say in Slovenian with one's left hand.

At our faculty, the core of the interpreting course is the second year of MA where students concentrate on consecutive and simultaneous technique, but have some other general interpreter related subjects to pass, too. Personally, I would try introducing these general subject already in the first year of the MA course and leave the last year entirely to the interpreting practice, teacher assisted and unsupervised, but probably there are reasons for this arrangement (administrative or others). 

But how does the general learning curve look like in interpreter training? Well, I believe that is resembles the S-shaped one, with an addition, it has one or several steep drops in the rising phase. Don't ask me to draw it, but I will try to explain it. After having familiarized with and practiced the techniques, students usually expect a steady growth in their performance but this often takes more time than imagined. After a great performance, the next one might be a disaster, and the following one, two, three even greater ones. In simultaneous for example, when we think we've managed the split attention and the listening, analyzing and speaking at the same time, other problems pop up, be it inappropriate lag, speed difficulties, too many omissions or even linguistic problems we never dreamt of (in Slovenian usually errors in declinations or wrong prepositions, or register problems and the inclination to start parroting - translating words and structures, not transposing the meaning). But rest assured, this is perfectly normal and according to an interpreting scholar (Gile and his efforts model) things start to improve with the real mastery of the task (when different aspects don't take so much effort).

However, all this burden might be too heavy to deal with. Normally, teachers always say something positive too, but students mostly retain the negative feedback, the criticism, which is of course discouraging, as would be for any normal person. This is why, strong psychological core is vital for every student. Criticism should not affect their self-confidence and image, they should be strong enough to persist through these difficult phases and try to incorporate teachers' advices into each and every interpreting practice. Start anew each speech, forget about that horrendous feelings they had during the last feedback, which exposed all their flaws and errors (even if they were perfectly masked as benevolent tips and suggestions). This is demanding and takes up a lot of energy and self-control (one might add acting skill), but I believe it's the only way forward, towards progress and that confident plateau we want to achieve during training.

Not that I'm a big fan of Cher, but the "Strong Enough" is a great motto!

Overcoming these difficult times can be easier with some sort of physical activity, yoga or meditation, where students can let go (sweat off) of their fears and regain the powers and grip to continue the hard  climb up the learning slope. Alas, things have to be dealt with quickly and efficiently, as the courses are limited to only 2 semesters (4 if you're lucky), so student should try to benefit from the guidance they are given (so no skipping classes or missing out practice). 

I perfectly remember that awkward feeling (self-deception, tiredness, anger and much more) I often had during and after practice, how often I thought that it would be better to skip the afternoon sessions and regain my strength in peace, away from the classroom booths, even take a day off and shut down all the TV news and podcasts and just dwell in the silence. I still remember the headaches I had, almost every evening, after returning home, and still knowing I have to prepare for the next day, finish the glossary, read another article or two (oh, yes, and spend time with my husband and daughter, if by any chance she was still awake in the late hours I returned home...). But I remember one of our teachers, too, who repeatedly told us that training is just an "ouverture" to real life, professional life, especially if you decide to work as a freelance. So I decided to take time off only when allowed (holidays, weekend), but then very effectively! ;) You need to build up stamina and strength for dealing with this type of stress, balancing the demands of the profession, the client, your personal life. 

I thought that professional life couldn't be as hard as that, but I was wrong, really. Training course offers you a safe place for experimenting, and if you have a bad day, it can stay at that one bad day. But is you start experimenting in real life and have a bad day while on serious duty, the repercussions might be far more severe and life-turning. So, I am not sure how much comfort zone and cocoon treatment is in fact appropriate if we want to prepare students for the 'real thing'. I don't think that there are any shortcuts. 

As with any skill, interpreter skills take a lot of effort to develop, and time of course. Interpreter training courses in fact exist to help students overcome basic hurdles and equip them with coping strategies in a safe environment (where there is no risk of loosing a client or one's reputation), so students need to take these advantages and be prepared to soak all this in, think and reflect on the profession, the techniques and their performance, and ask questions to their teachers and mentors. Surely, new options are opening up for dealing with questions and answers (interpreting.info and the Vega network are fine examples of that), but they should seize the opportunity they have with "mentors" at their hands, because they are there for them. 

Interpreter training is hard, but well worthwhile as it prepares you and opens the gates to one of the best and most rewarding professions there are out there! ;)


četrtek, 5. april 2012

Študij na OP FF (EPP alert!)

Ne vem, katero obdobje je, ali so se vpisi na fakultete že zaključili ali ne, ampak ker je pred kratkim nastal ta zanimiv video o naši fakulteti in študiju na njej, želim še sama napisati nekaj besed o tem.


Filozofska fakulteta from ŠOUVIZIJA on Vimeo.

Filozofska fakulteta je ogromen organizem, ki združuje različne veje humanističnih in lingvističnih študijev, zato je temu primerno včasih tudi malo konfuzna oz. se kot študent lahko izgubljaš v iskanju pravih vrat za ureditev nekega obrazca ali česa podobnega, ampak domnevam, da je pri papirologiji tako tudi na drugih fakultetah. Vsebinsko gledano so programi FF zelo raznoliki, poleg tega pa lahko študentje v svojih individualnih programih pogosto združujejo predmete tako iz naše fakultete kot z drugih. Vsaj v teoriji je to ena od prednosti bolonjskega študija.

Ampak dovolj splošnih govoranc - največ lahko povem o študiju na Oddelku za prevajalstvo. Gre za razmeroma mlad oddelek, ki pa je v zadnjem času zelo aktiven in študentom poleg rednega študija na vseh treh stopnjah bolonjskeg študija ponuja tudi različne opcije izmenjav (krajših ali semestrskih v sklopu Erasmus sheme), pa tudi skupni študij s partnerskimi univerzami v tujini. Poleg tega so profesorji precej dejavni v okviru različnih dvo- ali več-stranskih partnerskih projektov doma in v tujini, tako da je velik poudarek tudi na raziskovalnem delu, ki ga na področju prevodoslovja kot specifične vede, doslej ni bilo prav veliko. Tu tiči tudi razlog, da je na Oddelku toliko mladih raziskovalcev, med njimi tudi avtorica tega bloga. Potem so tu še obštudijske dejavnosti, izleti v tujino, gostujoča predavanja zanimivih gostov (*o njih ste že brali!) ipd.

Ampak nazaj k samemu študiju. Na prevajalstvu so študentje razdeljeni v jezikovne skupine glede na prvi in drugi jezik (obvezno dva!). Prvostopenjski študij Medjezikovnega posredovanja poskrbi za splošne osnove medkulturnega delovanja (od slovnice, sociologije do literature in kulture), drugostopenjski študij Prevajanje pa je bolj usmerjen in skozi različne module študentom približuje posamezna področja prevajanja (politična, pravna, promocijska, literarna besedila, računalniško podprto prevajanje ipd.). Študij je torej zelo praktično naravnan (veliko sprotnega dela, ja, domačih nalog!) in poskuša študente opremiti s čim več relevantnega znanja, da jim ob vstopu na trg dela ne bi bilo prehudo zaplavati v resnih poklicnih vodah. K temu prispeva tudi obvezna praksa v partnerskih ustanovah.

Tudi drugostopenjski študij Tolmačenje je podobno praktično naravnan, ob nekaj splošnih predmetih, ki služijo kot uvajanje v sam poklic in nastopanje in nadgrajujejo jezikovno znanje, je največji poudarek ravno na praktičnih urah tolmačenja z različnimi izvajalci, ki imajo izkušnje na trgu ali pa domačih oz. tujih institucijah. Čeprav obstaja semestrski urnik, se od študentov pričakuje tudi malo fleksibilnosti, prav zaradi profesorjev, ki so dejavni tolmači, pa tudi zaradi tujih obiskov (glej zgoraj *). Zlasti pa se od študentov pričakuje velika mera zavzetosti in samostojnega dela tudi izven rednih ur s profesorji, ko sami vadijo, se medsebojno spodbujajo in ocenjujejo in tako nabirajo hudo potrebno kilometrino in sproščenost, ki sta potrebni za uspešno delo (in izpit na koncu študija, ki žal ne sodi med najlažje in najbolj prepustne ...). Ampak o tem, morda kdaj drugič. O tem kako fino je študirati v takšnem majhnem in intenzivnem študijskem programu (s čisto novimi tolmaškimi aparaturami!), pa ste slišali in videli že na posnetku! :)

ponedeljek, 2. april 2012

Gestures in Simultaneous Interpreting

As promised a few posts ago, here's a few words about gestures in simultaneous interpreting, which we had the pleasure to address with our Portuguese guest professor Elena Zagar Galvao. As the interpreting section at our Department is rather small (up to 10 interpreting students per year, this year 6), our lecturers often come from the translation section of the department or the linguistic ones at the Faculty, while interpreter trainers usually come from the market and bring their invaluable experience from practice.

But since our faculty forms part of the EMCI network and is also open to Erasmus exchanges, we often have the opportunity to work with foreign professors as well as with seasoned interpreters in the framework of SCIC ‘s pedagogical assistance to university programs in interpreting. This, together with monthly videoconferences with interpreters at the European Parliament and multipoint conferences with other universities, gives our students a wonderful chance to get to know other interpreters and experience more variety in terms of interpreting practice.

Ms Galvao is a professor of translation as well as a freelance interpreter and a PhD student, dealing with gestures in simultaneous interpreting. Of course, in this technique, gestures are not part of the message the receiver of the communication can get through his or her earphones, but they seem to be of relevance to interpreters themselves.

Ms Galvao’s research is not finished yet but she was able to give us a short presentation (a speech for students to practice) on some of the preliminary findings.  She recorded the performance of professional interpreters and interpreting students and analyzed it in terms of gestures.

It seems that professional interpreters use their hands and head movements as well as the posture in general, to transfer and reinforce the message of the speaker. Often, when the speaker makes a gesture interpreters repeat it, but they might also make a different gesture or use it where they see fit even if he speaker doesn’t make one. Gestures are usually used in describing locations, visual aspects of something or a process. For professional interpreters gesturing seems not to require additional attention or resources (Gile’s theory), it might even help them to release some of the comprehension and rendering “burden”.

However, with students gestures seem to be less frequent, rather, their posture and gestures clearly show when they’re struggling with content (comprehension or rendering). Of course, towards the end of their training, the use of gestures becomes more natural and used as a way to enhance the message.

An interesting question that I believe arises for interpreter training is whether trainers should pay specific attention to gestures. Could we help trainees improve their performance by highlighting that they can and indeed must use their entire body to pass the information even if the audience only hears their voice? Gesturing the message might relax some of the tension (in comprehension and rendering) and ease the burdens making the interpreting smoother and better.

torek, 27. marec 2012

Vidiki pravnega prevajanja

Vir
Kot sem že pisala, so se v začetku leta sodni tolmači in pravni prevajalci združili pod okriljem Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije, ki je pred kratkim dobilo tudi uradno spletno stran. Poleg formalne ureditve pa je združenje tudi začelo z uresničevanjem svojega poslanstva, ki med drugim predvideva dodatno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev.

Tako bo v petek in soboto, 30. in 31. 3. 2012, na Pravni fakulteti v Ljubljani potekala mini konferenca z naslovom Vidiki pravnega prevajanja (glej program), na kateri bodo sodelovali tako predstavniki vlade kot strokovne javnosti (pravniki, tolmači), prav tako pa bo to priložnost za seznanitev z delom in vizijo Združenja.

Prijave na konferenco se zbirajo do 29. 3. na tem naslovu, udeležba pa je brezplačna. Vabljeni so tako sodni tolmači in prevajalci kot tudi za druga zainteresirana javnost.

četrtek, 22. marec 2012

O prevajalskih in tolmaških službah v EU

Pred kratkim so v dnevnoinformativnem programu nacionalne televizije objavili krajši prispevek o prevajalskih in tolmaških službah (na posnetku z MMC se začne pri 14:10). Gre za krajši pregled tako prevajalskega dela za institucije kot tudi tolmaških služb, v kadru lahko pri delu vidite dva nekdanja diplomanta z našega oddelka :), nekaj besed pove tudi vodja slovenske kabine pri SCIC-u, na koncu pa še kratek intervju z vodjo tolmaškega študija na Oddelku za prevajalstvo FF UL, mag. Amalijo Maček.


Zanimiva predstavitev, več o samem študiju in priložnostih za zaposlitev pa lahko zainteresirani izveste na dnevu odprtih vrat, ki ga Oddelek v obliki navidezne konference (mock conference) načrtuje konec maja (25.5.) - brez skrbi, o njej vas bom pravočasno obvestila tudi na tej strani. Seveda pa lahko vprašanja pustite tudi pod objavo in potrudila se bom za odgovor, bodisi osebno bodisi s strani Oddelka.

sreda, 14. marec 2012

On theory, training and life-long learning

The last couple of weeks have been rather busy. Apart from usual classes I give and take, and the deadlines for my PhD seminars, we've had wonderful foreign lecturers and guests at our Faculty and on top of that, AIIC organized two great web seminars. The first one last week with dr. Minhua Liu entitled The making of a skilled interpreter: What we know about expertise development in interpreting, and the second one this week with Robin Setton on theory in interpreter training (What use is theory in interpreter training?). Both of these webinars were really interesting, and provided a clear overview on the two subjects with precious comments and observations by the lecturers, based on their extensive experience. I would definitely recommend watching the videos, to my opinion, they are useful both for students and trainers, as well as for working and already seasoned interpreters (especially the first one).

And now to the foreign lecturers we had at our Faculty of arts in Ljubljana. The Department of Romance languages hosted the renowned French traductologue Jean-Réné Ladmiral, translator and philosopher, who is famous for its work Traduire - les théorèmes de la traduction. Since his work is important in the translation studies field, translation students from our department were also warmly welcomed to attend and it was a pleasure to see the room packed with young people during the three days (despite the age difference and the more traditional approach with schemes + white chalk&green board, if I may add ... What is that? The presentation? Oh, yes, PowerPoint ... no, no, no ppt here ;)).

In the meantime, it seems as if spring managed to sneak in ... hooray!

He gave three lectures, the first one on the desire to translate (la libido interpretandi), the second on theory in translation and the last one on the esthetics in translation. Yes, no word on proper interpreting there (as in oral translation - hate this denomination!), but still I find some of his ideas could be transposed to the interpreting sphere as well - or it's just me and my twisted mind that sees a link to interpreting even when there is no (obvious one).

Like the theory on translation, the interpreting theory is also a descriptive one and not as mathematically straightforward and clear as many people think, and indeed ourselves sometimes wish. But it is there and mainly aims to describe the process, the results, the mechanisms and norms, the role of translators and interpreters, the development that this profession is rapidly undergoing in the last years and decades and so on. I believe interpreting theory is a vast field and as I've heard it and read it many times - still rather unexploited so it offers a great variety of possible research topics which in turn reinforce the theory.

However, as prof. Ladmiral said some translators - and interpreters for that matter - disregard theory as not useful and unnecessary, claiming that they only deal with practice and that they cannot really apply any theory to their work since it is either too general or too specific and targeted to only a small segment of (a particular) language or discourse. True, not everything can be used in all kinds of situations, but still, I firmly believe that knowing some theory and following what is being studied is important. Even trained interpreters with years and years of practice can gain and learn new stuff from theory, or at least reinforce what they already know, intuitively sense and practice. It is important either way and I am not saying this only because it relates to my research topic, really! Of course we know of some great untrained interpreters, but as the profession is evolving, so is the theory and I believe that interpreters should be familiar with it and at least now, where to go and get information - from theory or practice and experience from other colleagues. Especially now, with the Endless Possibilities (literally :)), the IntJC, the webinars and all other options the WWW has to offer. So yes, besides being curious about the current political and social issues, let's nurture the curiosity also regarding our profession and the more theoretical aspects of it. It will help us improve our knowledge and become better, more skilled interpreters (practice without reflection and constant monitoring cannot enhance our performance).

Enough for today. In one of the following posts, I will tell you more about our second lecturer that week,  a Portuguese interpreter and professor doing her PhD research on gestures in interpreting - stay tuned!

ponedeljek, 5. marec 2012

Tolmači v kriznih razmerah - žalostne zgodbe iz Iraka

Predolgo že odlašam s to objavo. Predolgo že gledam(o) stran. Predolgo čakam(o), da se zadeve končno uredijo, a upanja je očitno vse manj.

Govorim o tolmačih v kriznih razmerah. O pogumnih možeh, ki so s svojim jezikovnim znanjem pomagali ameriškim vojakom pri vzpostavljanju vezi s civilnim prebivalstvom, vzpostavljanju miru. Ki so nesebično delali, da bi svoji domovini zagotovili novo upanje, red, mir. Ki so s tem tvegali, da se zamerijo marsikomu in si nakopljejo sovražnike. Samo zato, ker so tolmačili. Ko se je začelo govoriti o odhodu ameriških vojakov, jim je ameriška vlada obljubila, da jih bo prednostno obravnavala pri prošnjah za azil, v zahvalo za njihovo nesebično pomoč kljub možnemu sovraštvu in preziru v domačih vrstah. Vojaki so odšli, tolmači in tisti, ki so pomagali z informacijami pa ... ostajajo. Skrivajo se. Zapuščajo svoje družine, da jih ne bi izpostavljali nevarnosti. Ne upajo na ulice, da jih kdo ne bi prepoznal. Da se ne bi spravili nadnje. Da bi preživeli. Zakaj vse to? Ker so tolmačili.

Grozne zgodbe, ob katerih težko ostanem ravnodušna. Je to usoda, ki čaka tolmače v konfliktnih območjih? Da se nadnje spravi ta ali ona stran z nesmiselnimi in nerazumljivimi obtožbami o izdajstvu, ko pa je vse, kar so počeli, jezikovna mediacija?! Tudi to je očitno naš poklic. Seveda dotičnim morda ne bi bilo treba sodelovati, delati z Američani, a prepričana sem, da so enostavno začutili ta klic, želeli s svojim znanjem pomagati in posredovati. Zgraditi most v boljšo, mirnejšo prihodnost. Zadeve se v Iraku še zdaleč niso uredile, najkrajšo pa bodo očitno potegnili vsi, ki so se znašli tam nekje vmes. 


Žal ne morem narediti veliko več kot to, da tudi sama opozarjam na ta pereč problem, da delim njihove zgodbe. Tudi vi si jih preberite in presodite sami. Zbira jih @LindaWesson, ki ji lahko sledite na Twitterju in spletni strani, kjer redno objavlja novice o vseh Iračanih, s katerimi je v stiku in se vsak dan bolj bojijo za svoje življenje.

ponedeljek, 27. februar 2012

Še združenje

V Sobotni prilogi sem včeraj na svoje začudenje ugotovila, da se mi je izmaknila ustanovitev Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije, saj o njem do tega prispevka v pismih bralcev nisem nič prebrala ali slišala. Ustanovljeno je bilo le dan pred mojo objavo o ustanovitvi Sekcije sodnih tolmačev pri DZTPS, torej so se zadeve odvijale približno istočasno in če sem pisala o Sekciji, se spodobi, da napišem še nekaj o Združenju.

Na spletu sicer ni še ni mogoče najti konkretnejših informacij o obstoju združenja, vendar verjamem (upam), da se bo to kmalu spremenilo. Avtorica prispevka in sicer predsednica združenja V. O. Kunc sicer zapiše, da je ideja o združenju zorela več kot deset let, začelo se je pripravo usposabljanja za bodoče tolmače, razgovori s pristojnimi ministri, organizacijo posvetov, predstavitvijo naših razmer in razvoja dogodkov na tem področju na različnih mednarodnih konferencah prevajalskih zvez (International Federation of Translators, nato Elita oz. Eulita, kot se je pozneje preimenovala). Naposled je predvsem zaradi mnenja sodišč in njihovega nezadovoljstva nad delom tolmačev prišlo do spremembe Zakona o sodiščih, ki predvideva obveznost izobraževanja stalnih sodnih tolmačev, enako kot sodnih izvedencev in cenilcev.

Tako imamo zdaj v Sloveniji dve stanovski združenji, katerih cilji in namen so podobni. Čemu dve podobni združenji, zakaj ne eno samo, ali (bo)sta med njima kakšne bistvene razlike? Kako naj se (bodoči) sodni tolmači odločijo za članstvo, so lahko del obeh krogov? Ali si z vstopom v tega ali onega nevede zaprejo kakšna vrata in povezave? Na ta vprašanja ne znam odgovoriti, ker dogajanje spremljam samo od zunaj. Toda razdrobljenost in "nasilno" ali vsaj nerazumno ločevanje in postavljanje ograjic se mi ne zdita najprimernejši rešitvi, sploh ker gre za dokaj omejeno skupino ljudi, ki jo tovrstno združevanje zadeva. A morda se motim in je v tem tudi nekaj dobrega, po principu konkurenčnosti in krilatice "the more the merrier". Če bosta obe združenji delali v skladu z navedenimi cilji in vizijo (predlagam še uveljavitev in ozaveščanje javnosti o delu in poklicu sodnega tolmača tudi prek sodobnih medijev), potem se sodnim tolmačem v Sloveniji ni česa bati in se bodo stvari odvijale le na bolje. Vsekakor si tega želimo in upamo, da bo tako.

petek, 24. februar 2012

Vozi me - tolmačenje - v daljave

Pred časom sem bila na svoji prvi tolmaški poslovni poti v tujini in priznati moram, da mi je bilo zelo všeč. Seveda je naporno, novo okolje in ljudje, veliko potovanja, potem pa še delo v nepredvidljivih in neznanih okoliščinah (pri meni celo v istem dnevu), toda takšne izkušnje so vseeno ali prav zato zlata vredne in za tokratno sem res hvaležna T, ki me je priporočila.

Naročnik, s katerim sem sicer prvič sodelovala, mi je pred dogodkom poslal natančna navodila in zelo izrčpno gradivo, z njim sem se tudi predhodno srečala in spoznala, da sva lahko dorekla podrobnosti o dogodku, njihovih in mojih pričakovanjih, tako da lahko to izkušnjo štejem kot vzor za prihodnje sodelovanje (z njim ali drugimi naročniki). Res, prava poezija je delati z ljudmi, ki imajo odprte karte in so pripravljeni prisluhniti mnenju in željam tolmača!

Poleg tega pa sem tokrat potovala skupaj s svojimi poslušalci. Ker sicer nisem najbolj ekstravertirana oseba in običajno ne načenjam pogovora z neznanci, sem prvi del poti preživela pretežno sama in v miru, kar mi je bilo čisto po godu, da sem se lahko miselno in psihično pripravljala na samo delo, ki me je čakalo le nekaj ur po pristanku letala. Po tolmačenju pa je k meni pristopilo kar nekaj ljudi in načelo pogovor z menoj, sicer z varnostnim vprašanjem "Vi pa niste ena od nas?", in ko sem odgovorila, da sem bila na dogodku njihova tolmačka, so me z zanimanjem začeli spraševati o mojem delu in, kar je lepo pobožalo moj ego, tudi pohvalili moje tolmačenje. Neposredne povratne informacije so neprecenljive, hkrati pa stik z poslušalci vedno izrabim za to, da ljudem, ki jih to zanima, seveda, povem kaj več o našem delu in poklicu, saj jih veliko ne ve in si niti ne predstavlja, kaj točno tolmač počne. Mar ni tako, da v kabini zgolj beremo že prevedeno besedilo? A res, a to potem ni vnaprej posneto? :)

Dogodek je bil sicer zelo profesionalno zasnovan, z ogromno podporno ekipo, tudi za tolmače, ki so nas sicer posadili v zaodrje prostorne dvorane. Žal mi je bilo, da dogajanja (lahko rečem kar spektakla) nisem mogla spremljati v živo, pa ne le zaradi zanimivega programa, ampak ker na ekranu nismo videli celotnega dogajanja in publike, kar je nekoliko vplivalo na delo tolmačev. Z madžarskim kolegom sva se pozneje pogovarjala, da dejansko manjka en del vsebine, če nimaš pregleda in pogleda nad poslušalci in ne vidiš njihovih odzivov na dogajanje in tudi sporočilo, ki jim ga kot tolmač posreduješ prek slušalk.

Tudi stik z drugimi tolmači moram uvrstiti med velike pluse tega potovanja, saj sem imela odlično (redko) priložnost, da v živo poklepetam s "sotrpini" iz drugih držav, okolja, z drugačnimi poklicnimi potmi in izkušnjami. Da niti ne omenjam družabnega programa in gala večerje, ki so jo organizatorji pripravili za udeležence konvencije in smo se je kot del "delegacije" udeležili tudi tolmači (ne, takrat na srečo, nismo delali!). Še ena od svetlih točk našega poklica! Posebej zanimivo pa je bilo zame že samo druženje s skupino ljudi, ki deluje na čisto drugačnem področju, s čisto drugačnim ozadjem, drugačnimi temami pogovorov. Tista dva dni sem postala del njih in z njimi delila področje zanimanja, se vživljala v njihovo kožo in način razmišljanja. Res smo tolmači le strokovnjaki za komunikacijo, vendar na vsaki tolmaški nalogi postanemo tudi del poklicne skupine ljudi, za katero tolmačimo. 

Tudi to je del našega poklica, ki me navdušuje, saj pri vsakem tolmačenju izvem in spoznam toliko novih stvari, spoznam toliko zanimivih ljudi in se dotikam področij, ki (se) jih morda nikoli ne bi. Morda je sicer to povezano z mojo "mladostjo" v tem poklicu in me bo sčasoma to navdušenje minilo, upam pa, da ne. Da bo vsako tolmačenje še vedno tako vznemirljivo in bogato z izkušnjami. Pa tudi, da bom kot tolmačka še kam (pogosteje!) potovala (pa čeprav na novega leta dan nisem peljala svojega kovčka na sprehod, kot je bo stari južnoameriški tradiciji to storila Aida).

CCIB, mednarodni konferenčni center v Barceloni

četrtek, 16. februar 2012

Vsi naši klobuki

Zima nas je končno počastila z vso svojo veličino in globino snežne oddeje (vsaj v veliki večini deželice) in klobuki ... ne, to v resnici ne bo objava o klobukih in kapah, ki so v teh mrzlih dneh seveda več kot dobrodošli, če ne celo nujni del oprave na prostem. Tokrat bom pisala o vseh naših poklicnih profilih ali "professional hats", kot jim elegantno in posrečeno rečemo v angleščini. Iščem kakšno ustrezno metaforo v slovenščini, pa so mi od mraza in nedavnih viroz očitno možgani čisto zakrknili ... Kakor koli o klobukih, ups, profilih lahko napišem marsikaj.

Že v mojem kratkem opisu lahko preberete, da sem raziskovalka, tolmačka, prevajalka, poleg tega pa tudi poučujem, in sicer nekaj malega tolmačenja, malo več pa jezik, natančneje slovnico, kar je spet nekaj čisto drugega. Ker tolmačenje in prevajanje opravljam izven rednega delovnega časa pri deloajalcu, sem tako tudi "mala podjetnica", kar pomeni, da se občasno ukvarjam tudi s povsem poslovnimi zadevami. In čeprav v resnici ne gre za poklic, velik del svojega časa in energije porabljam za svojo vlogo mame, ki se mi občasno zdi najzahtevnejši in najbolj "overwhelming" od vseh teh poklicev, ampak ja, prav imate, to ni več tema tega bloga.


Kaj odgovorim, ko me kdo vpraša "Kaj si po poklicu?" - naštejem vse našteto, po možnosti v eni sapi, da nima dovolj časa, da vmes kaj pripomni ali vpraša ;) Ne morem reči, da sem samo eno ali drugo, tudi prioritet ali vrstnega reda ne morem postaviti, vse te vloge oz. poklice menjavam po potrebi in glede na obveznosti (razen seveda tistega mamastega, ki se me vztrajno drži še ponoči, ko želim spati...). Toda vsi ti poklici, da ne rečem klobuki, vplivajo name, na to, kaj in kdo sem, kako delam in kako razmišljam, čisto vsi me zaznamujejo in so tako neločljivo povezani med seboj in z mano.

Ko razmišljam, kateri mi je najbolj všeč, morda lahko izpostavim tolmaškega, ker je najbolj vznemirljiv, čisto vsako tolmaško delo je svet zase, zanimiv in poučen. Hkrati me navdušuje čas, ki ga preživim ob raziskovanju različnih tolmaških študij in iskanju ustreznic in potrditev (tudi zavrnitev, seveda) mojih tez in razmišljanj. Po drugi strani me kakšen občasen prevajalski projekt pri stalnih strankah prav tako navduši in vznemiri, ker gre za čisto drugačen pristop k delu kot pri tolmačenju, ker imam čas, da obračam besede in poiščem najlepši in najelegantnejši izraz ali stavek. Morda se najmanj vidim v podjetniškem klobuku, ker mi je bil ta nekako vsiljen, ko sem hotela delati kljub pomanjkanju delodajalca, vendar se mi zdi, da počasi vse bolje plavam tudi v teh vodah, veliko bolje razumem vzvode, ki te v poslovnem svetu pripeljejo k uspehu (in tu moram toplo priporočati Martino poslovno šolo za prevajalce, ki jo lahko s pridom uporabijo tudi samostojni tolmači).

Kako pa sploh lahko delam vse to? Naenkrat? Seveda, ne, to ne gre. Kot pravim, včasih sem bolj eno, včasih bolj drugo, čeprav menim, da se mi pri vsakem delu pozna, da sem vse to, niti ne želim tega prikrivati. Kar pa želim in za kar si vedno prizadevam je, da bi bila pri opravljanju dela resna, zanesljiva in kredibilna, da bi se držala norm in pravil, ki na posameznih področjih veljajo, da bi izpolnjevala pričakovanja svojih strank, naročnikov, kolegov raziskovalcev in študentov. Pri ljudeh so seveda odzivi različni, večinoma niti ne sprašujejo kaj več, če že, potem začudeno sprašujejo: "Aja, a to je prav poseben študij za tolmačenje?" ali pa "A res, a tudi tolmačenje je mogoče raziskovati? Zanimivo." 

Res je, zanimivo namreč. Če bi me pred petimi leti, kaj, še celo pred tremi leti vprašali, kaj mislim, da bom počela danes, si ne bi niti v sanjah zamislila vseh teh klobukov. A kljub temu da mi včasih zmanjkuje časa in le z naporom sledim vsem obveznostim, so to vseeno najlepši klobuki na svetu, ki jih ne zamenjam z nikomer!

torek, 14. februar 2012

Sekcija sodnih tolmačev

Pisali smo že o delavnici Eulite Trafut, čas pa je tudi, da zapišemo nekaj o odzivu na uvajanje in izvajanje Direktive o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih v Sloveniji. Že skoraj mesec dni je v veljavi novela Pravilnika o sodnih tolmačih, pri Društvu znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije pa so pohiteli z ustanovitvijo posebne Sekcije sodnih tolmačev, ki je že sprejela temeljne dokumente, vizijo, poslanstvo, etični kodeks in program dela.

Kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost, je bilo potrebo po organiziranem združevanju, zastopanju interesov in zagotavljanju stalnega strokovnega usposabljanja občutiti že več let. Cilj SST DZTPS je tako združiti sodne tolmače v Republiki Sloveniji pod eno streho in v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje, pravosodnimi organi, izobraževalnimi ustanovami, mednarodnimi in nacionalnimi stanovskimi združenji uvesti sistem za rast kakovosti sodnega tolmaštva ter zastopati interese te skupine strokovnjakov, da bi lahko kar najbolje opravljali svoje odgovorno delo kot osebe posebnega javnega zaupanja.

Ustanovitev posebne sekcije sodnih tolmačev je pomemben korak naprej pri zagotavljanju kakovostnih storitev sodnega tolmačenja in prevajanja, hkrati pa tudi prispeva k ozaveščanju vloge prevajanja in tolmačenja oz. prevajalcev in tolmačev v sodobnem svetu. Sekciji in vsem, ki so se ji in se ji še bodo pridružili, želimo veliko uspehov pri uresničevanju vizije in poslanstva.

torek, 24. januar 2012

Ni dobrega rezultata brez dobre priprave (med drugim)

Nekaj malega sem o pripravah na tolmačenje že pisala, danes pa bi rada na hitro preletela nekaj bolj podrobnih točk postopka, ki je eden od ključnih elementov za dobro opravljeno tolmačenje.

V grobem sta si priprava na simultano tolmačenje in na konsekutivno tolmačenje podobni, vendar je tako kot pri samem delu tudi pri pripravah nekaj razlik. Tokrat naj bo večji poudarek na pripravah za konsekutivo.

Vsebina
Vsebina in okvir dogodka sta vedno dobro znana vnaprej in vam jih naročnik tudi takoj ob povpraševanju tudi pove. Če za ta dogodek ni predvidenega nobenega posebnega gradiva (npr. slavnostna večerja, kjer boste tolmačili nagovore tujih gostov), se morate znajti sami, pri čemer vam je lahko internet v izjemno pomoč. Najprej seveda poiščete domačo spletno stran organizatorja prireditve, dobro preštudirate vse informacije, ki so na spletni strani na voljo. Če je stran na voljo v več jezikih, izkoristite tudi to in si pripravite majhen glosar splošnih izrazov (kot del priprave, med samim tolmačenjem verjetno ne bo priložnosti, da bi si z njim pomagali). Ne pozabite si zapisati imen oseb na ključnih in vodilnih položajih v organizaciji. Poiščite čim več informacij, ki so na voljo o dotičnem dogodku. Večinoma so obiski tujih gostov, svečane priložnosti, otvoritve in podobni dogodki vnaprej napovedani in predstavljeni v različnih medijih, zato to ni pretežka naloga.

Dober slogan iz dobrega vira za govorce
Če gre za tradicionalni dogodek, poiščite informacije o preteklih dogodkih, mogoče obstajajo tudi videoposnetki ali transkripcije govorov, vse je lahko zelo koristno. Naročniki običajno posredujejo vsaj program ali vabilo na dogodek, iz katerega je razvidno, kdo so govorci in koga zastopajo. Izkoristite Google tudi za pridobivanje informacij o teh ljudeh, njihovi narodnosti (kar je pomembno zaradi morebitnega akcenta), preteklih funkcijah, dosežkih, vse vam lahko pride prav. Predvsem pa ne pozabite poiskati zvočnih ali videoposnetkov, s katerimi se lahko že vnaprej seznanite z glasom govorcev, hitrostjo govora, kakšnimi posebnostmi.

Tehnika
Če tolmačite vsak dan ali samo nekajkrat mesečno - v vsakem primeru je dan pred samim dogodkom dobro in smiselno malo povaditi in prebuditi svoje talente. Pri konsekutivnem tolmačenju to pomeni povaditi zapisovanje in tudi nastop, kar najbolje in najelegantneje zvadite tako, da naredite dejansko konsekutivo enega ali več govorov. Na YouTubu je na voljo zilijon različnih govorov, prav tako na uradnih spletnih straneh vlade in ministrstev, lahko uporabite obstoječe govore v zvezi z organizacijo, za katero boste tolmačili. Seveda v jezikovni kombinaciji, v kateri boste naslednji dan ali čez nekaj dni tolmačili.

Ne pozabite preveriti, ali imate dovolj ustreznih blokcev in pisal za zapisovanje. Pri dogovarjanju z naročnikom preverite, ali boste stali na odru in ali je predviden stoječi mikrofon (nikakor ne pristanite na to, da bi mikrofon morali držati v roki!). Temu in vašim preferencam primerno izberite velikost blokca, osebno vsekakor priporočam takšnega s spiralo na vrhu in trdimi platnicami.

Drugo
Ko gre za konsekutivno tolmačenje, ne pozabite, da nastopate, da gre za bolj ali manj formalno, morda celo svečano priložnost. To pomeni, da morate pazljivo izbrati tudi svojo obleko. Ne pravim, da morate nujno obleči ženski kostim s krilom, lahko so tudi hlače, lahko je kar koli, kar ni preveč kričeče in izstopajoče (mogoče lahko kakšno smernico najdete pri šefici vladnega protokola). Oblecite (in obujte!) se, tako da vam bo udobno in da se boste dobro počutili vi sami, hkrati pa s svojo obleko izkazujte svojo (nedvomno visoko!) raven profesionalnosti in kompetentnosti.

In ša malo čarobne paličice: ko boste obdelali vse vsebinske dele priprave, v torbo spravili ustrezno število blokcev in pisal in izbrali vse kose oblačila (pri hlačnih nogavicah ne pozabite na rezervo, saj veste, kako hitro se ti hudiči strgajo), se za hip ustavite in umirite. Glede na vse pridobljene informacije o dogodku, organizatorju in govorcih premislite, o čem bi lahko tekla beseda. Naredite brainstorming vseh možnih idej, poigravajte se s tolmačenjem oz. iskanjem ustreznih izrazov v izvirnem in ciljnem jeziku, v glavi sestavite scenarij z možnimi govori. Prepričani ste lahko, da bodo vsi govorci na začetku pozdravili udeležence, posebej častne goste (imena!), se zahvalili organizatorjem, pohvalili izbiro lokacije, povedali nekaj lepih besed o Sloveniji in Slovencih (;)), potem bo gotovo nekaj o zgodovini (organizacija, dogodek), če so v prihodnje načrtovani večji projekti, se jih gotovo ne bodo izognili, pomislite na morebitne prispodobe ali fraze, ki se v določenih kontekstih uporabljajo (če gre npr. za športno prireditev, pomislite, ali imamo kakšne metafore v zvezi s tem športom, ali jih poznajo v izvirnem jeziku ipd.).

Skratka, pojdite se malo napovedovanja prihodnosti in zavrtite kroglo - v svojo smer. Zna se zgoditi, da bodo govorci nato seveda s svojimi besedami povedali natanko to, kar ste vi vnaprej predvideli. Z dobro pripravo in če boste vnaprej vedeli, kam vse lahko pes taco moli, vam bo na samem dogodku veliko lažje in bolj se boste lahko skoncentrirali na samo tolmačenje, predvsem pa boste dobro pripravljeni tudi izžarevali več samozavesti in sposobnosti.

ponedeljek, 9. januar 2012

Tujina - zgled in navdih (Eulita/Trafut 3. del)

Vsak, ki se je kdaj srečal s sodnim tolmačenjem ali pa s tolmačenjem za skupnost (npr. pri zdravniku, v šoli, na občini, ipd.), je lahko ugotovil, da mu samo obvladovanje tehnik konferenčnega tolmačenja ne koristi prav dosti. Izobraževanje pravnih tolmačev zahteva zaradi svojih posebnosti prilagajanje na povsem drugačne okoliščine in primarno obvladovanje drugačnih tehnik, kar neposredno vpliva na kakovost kasneje pri delu. Temu so zato na primer prilagodili program na Univerzi v Magdeburgu v Nemčiji. Težava se kljub temu pogosto pojavi pri manj govorjenih jezikih in pri usposabljanju učiteljev (training-the-trainer) – v Sloveniji lahko oboje že skoraj načelno predvidimo kot velik izziv.
Če se po eni strani izobražuje tolmače, pa se mora po drugi strani izobraziti tudi uporabnike (kar je tudi že super opisano v prejšnjih zapisih tega bloga). V primeru kazenskega postopka so to različne uradne osebe. V Službi cambridgeshirske policije za tolmačenje in prevajanje so pripravili izobraževalni film namenjen predvsem uradnim osebam v policijskem postopku, ki prikazuje želeno in neželeno vedenje ob prisotnosti tolmača v njihovi vsakdanji praksi. Prispevek je enkraten in ga toplo priporočam za ogled in morebitno uporabo, pripravili pa so tudi kratke smernice za uvod v tolmačen pogovor.



Moje navdušenje ob odlomku in predstavitvi iz Cambridgeshira se je stopnjevalo s škotskim primerom, ki pomeni nadgradnjo in povezuje izobraževanje na obeh straneh: univerza Herriot-Watt se je povezala z lokalno policijsko upravo in vzpostavila sodelovalni pristop pri poučevanju tolmačenja za skupnost. Izkušnje sta opisali tolmački-trenerki in upokojeni policijski inšpektor. Kaj je za bodoče tolmače lahko bolje kot spoznati dejansko okolje in naravo dela? Hkrati pa so se policisti o sodelovanju s tolmači učili s svojega vidika – vsi so program močno pohvalili. Žal smo slišali tudi, da lahko zaenkrat le upajo, da bodo z njim tudi nadaljevali, saj jim zaradi pomanjkanja finančne podpore države grozi prekinitev – držim pesti, da jim uspe prepričati vodilne, da je program uspešen in dragocen prispevek družbi.
Če povzamem različne sklope delavnice, se je po mojem poleg zaposlovanja šolanih (kakovostnih) tolmačev za ključno ponovno izkazalo dvoje: po eni strani usposabljanje vseh vpletenih, po drugi pa predvsem moč vzajemnega sodelovanja in medsebojnega povezovanja za ustvarjanje boljših razmer in enakih možnosti v družbi za vse.

 Zapisala AM

Zakonske ureditve v drugih državah članicah EU (Eulita/Trafut 2. del)

Obljuba dela dolg in tokrat podrobneje predstavljamo en del delavnice EULITA/TRAFUT.
Kot je bilo že napisano, je TRAFUT namenjen vsem vpletenim v implementacijo Direktive, in prvi v vrsti pri tem so zakonodajalci oziroma nacionalne zakonodajne službe. Prav zanje je bila predvidena predstavitev Maura Mirande z Generalnega direktorata Evropske komisije za pravosodje, ki je podrobno osvetlil dele direktive, ki v nacionalnih zakonodajah zahtevajo več pozornosti in natančnejša določila, kot so zapisana v Direktivi. 
Ste kdaj pomislili na to, da se definicija kazenskega postopka v državah članicah razlikuje? Ponekod je napačna vožnja »le« prometni prekršek, drugod že kaznivo dejanje. In kaj so 'bistveni dokumenti', do katerih prevoda je upravičen obdolženec? Vse to ob prenosu v nacionalno zakonodajo terja temeljit razmislek in natančno opredelitev posameznih zakonodajnih služb držav članic, ki pa so lahko na tem mestu, skupaj z opisi posameznih nacionalnih sistemov in njihovimi pozitivnimi ter negativnimi izkušnjami, dobile mnogo koristnih napotkov. Velika škoda je le, da se je delavnice udeležilo premalo strokovnjakov s tega področja, da bi jih sporočilo doseglo.
Verjamem, da vas mnogo že pozna spletni portal e-pravosodje (e-Justice), sama pa priznam, da me včasih pomanjkanje časa odvrne od brskanja po straneh EU, čeprav potem nepričakovano najdem marsikaj koristnega (npr. kratke in jedrnate predstavitve nacionalnih pravosodnih sistemov). Na portalu lahko tako med drugim najdemo povezave do nacionalnih registrov pravnih tolmačev in prevajalce držav članic Evropske unije, sčasoma pa naj bi te združili v skupni register.
In kakšni so sicer nacionalni sistemi za zagotavljanje pravice do tolmačenja in prevajanja ter registri pravnih tolmačev in prevajalcev po Evropi? Nekaj je podobnosti, nekaj razlik. Na Nizozemskem in Poljskem, za sodne tolmače skrbi Ministrstvo za pravosodje. Kakšno je vaše mnenje o cenah seminarjev in izpitov za sodnega tolmača v Sloveniji? Na Nizozemskem preverjanje znanja stane 800 evrov, registracija 155, zaprisega na sodišču nadaljnjih 300 in vsako podaljšanje po obdobju 5 let 105 evrov, tolmač pa se mora letno udeležiti 16 ur usposabljanja. Če se mi že naše cene ob nedavni podražitvi zdijo visoke (splošni seminar, jezikovna delavnica in preizkus znanja), so te številke skorajda neverjetne.
Če sta prej omenjena sistema osredotočena na sodišče in vsaj delno podobna slovenskemu, je mreža tolmačenja na Švedskem in Norveškem zasnovana širše. Švedska Agencija za pravne, finančne in administrative storitve organizira izpite in podeljuje državno akreditacijo tolmačem in prevajalcem za skupnost, ki lahko pridobijo dodatno potrdilo za posebno kompetenco z dveh področij: medicinskega in pravnega tolmačenja. Na Norveškem za celostno upravljanje storitve skrbi Služba za tolmaške storitve Norveškega direktorata za integracijo in različnost (IMDi). Norveški nacionalni register tolmačev prav tako vključuje vse tolmače za skupnost, ki so razdeljeni v kategorije glede na svoje kvalifikacije. Tako spodbujajo nadaljnje izobraževanje, s katerim pa se ukvarjajo zunanji partnerji.
O ločenem sistemu nacionalne registracije in delovanju združenja je poročala tudi predsednica Avstrijskega združenja sodno zapriseženih tolmačev (ÖVGD), ki skrbi za povezovanje, uvajanje novih tolmačev, stalno izobraževanje in uveljavljanje interesov sodnih tolmačev.
Temi izobraževanja in vidik uporabnikov iz pravosodja sta preobsežni za tokratno nadaljevanje, zato pa lahko zaključim s specifikama v svetu tolmačenja. Ob današnji vseprisotnosti tehnike se lahko le čudimo, da tolmačenja na daljavo ni še več – morda se razlogi skrivajo v primerjalni raziskavi Avidicus, katere raziskovalci so med drugim posledično postregli tudi z raznimi priporočili pri uvajanju in izvajanju tolmačenja na daljavo (malo prebrskajte spletno stran, na njej najdete vse mogoče in izredno zanimive teme). Verjamete, da so z video-tolmačenjem bolj zadovoljni starejši kot mlajši tolmači?
Kako pomemben je vizualni element pa si tolmači govorjenega besedila v primerjavi s tolmači za znakovni jezik verjetno lahko le predstavljamo. Tolmač v tem primeru ne more sedeti ali stati ob osebi v postopku, kar je običajno v navadi. Kako pa bi reagirali in natančno prevedli vprašanje, »Ali ste umorili to osebo?«, če namesto kretnje za 'umoriti' obstaja samo taka za 'zadaviti'?
Naj bo kosti za glodanje tokrat dovolj, izobraževanje pa bo k branju vabilo enkrat v prihodnje.

Zapisala AM