Poštudijsko-preddopustniško

Letos sem prvič izkusila poletno izpitno obdobje kot učitelj in skoraj bi lahko rekla, da je še bolj naporno kot v študijskih letih. Ampak dobro se spomnim svojih izpitnih obdobij, vedno je bilo kakšen dan po več izpitov ali pa so si sledili en za drugim brez posebnega premora in časa za "preklop". In potem ko je bilo konec vsega, sem potrebovala kaj nekaj časa, da sem dojela, da je to to, da je mimo, ampak ponavadi sem si vedno kaj lepega privoščila. Običajno počitnice ali potovanje, seveda. :)

Tudi letos je podobno, še več. Malo (sicer delovnega) predaha sem si privoščila že 20. in 21. junija, ko sem se udeležila mednarodne konference o raziskavah v didaktiki prevajanja in tolmačenja didTRAD v Barceloni. Organizirala jo je raziskovalna skupina Pacte, ki deluje pod okriljem Universitat autonoma de Barcelona. To je bilo moje prvo tovrstno "udejstvovanje" in vtisi so bili in so še vedno zelo dobri. Na konferenci je sodelovalo prek 200 udeležencev, dejavnosti pa so bile razdeljene v pet sklopov, od katerih je bil eden vedno tolmaški. 

Večina prispevkov se je nanašala na povezovalno tolmačenje in tolmačenje za skupnost, tako da sem veliko novega izvedela o pristopih, ki jih imajo glede poučevanja tovrstnega tolmačenja drugod. Med drugim je bila denimo predstavljena odlična pobuda, spletna stran Linkterpreting, kjer lahko najdete teoretično in praktično gradivo v zvezi s povezovalnim tolmačenjem. Stran sta postavila študenta na Univerzi v Vigu, seveda pod mentorstvom svoje profesorice, in pričakujejo, da bo v kratkem že na voljo tudi v angleškem jeziku, njihov cilj pa je zbrati čim več gradiva tudi za druge jezikovne kombinacije. Navdihujoče!

Glavna rdeča nit, ki je po mojem mnenju izstopala iz vseh predstavitev različnih didaktičnih pristopov h konferenčnemu tolmačenju (od pomena vrednotenja oz. spremljanja zapiskov pri konsekutivi, do etičnih vprašanj, sestavljanja kurikula in usmerjenih povratnih informacij pri simultanem tolmačenju), pa je bilo razmišljanje v smeri, da je mogoče s pravilnim pristopom in metodologijami študente zelo dobro pripraviti na različne poklicne situacije in jim dati ustrezno znanje, da se bodo v njih dobro znašli in profesionalno opravili svojo storitev. 

Večinoma je bilo čutiti razmišljanje, da se je tolmaških veščin, tako kot veščin v katerih koli drugih poklicih, mogoče naučiti. Da le ni vse samo v prirojenih talentih ali odsotnosti le-teh, ampak da se da z usmerjenimi vajami, odločnostjo in samozavestnostjo doseči vse. Neke vrste demistifikacija torej. Ne v smislu, da je vse preprosto in da se prevajanja ali tolmačenja naučiš z levo roko, ampak bolj to, da lahko tisti, ki imajo dovolj veliko željo in pokažejo zadostno mero znanja in predispozicij že pri sprejemnih izpitih, z rednim in intenzivnim delom uspešno zaključijo študij tolmačenja in se podajo na poklicno tolmaško pot.

Ker smo na OP v Ljubljani ravno nekateri bolj drugi manj uspešno zaključili s sprejemnimi izpiti in prvim rokom zaključnih izpitov, je prav to misel, s katero želim tudi sama zaključiti tokratni prispevek. Z optimizmom. Z zavedanjem, da je uspeh vedno na dlani, seveda z veliko dela, odločnosti in samozavesti, ki ženejo naprej tudi po najbolj strmih poteh in takrat, ko stvari niso videti nič kaj rožnate. Vse se da! 

Tudi do počitnic se je mogoče prebiti! ;)

Nad tolmačenje z raziskavami?

Leto se počasi bliža koncu in ljudje s(m)o vedno bolj praznično razpoloženi, k čemur gotovo znatno pomaga tudi okolica z okrašenostjo, glasbo in, priznajmo, vonjem po svežem kuhanem vinu, ki se vije po ulicah in mimo kavarn (ali pa je tako samo v Ljubljani?).

Mene sicer še čaka en delovni teden, za katerega imam seveda velike načrte. Zamisli o mojem raziskovalnem delu so vse bolj otipljive in določne, upam, da mi uspe narediti še tisti ključni preboj - dejansko začeti! Tako z zbiranjem gradiva kot s pisanjem in dodatnim iskanjem literature.

Raziskovanje tolmačenja se nekaterim morda zdi neobičajno ali celo nepomembno, saj gre za izključno praktično dejavnost, za katero je pomembno le, da jo obvladaš, pot do tja pa tako ali tako vodi samo skozi praktično delo, delo in še malo praktičnega dela in izkušenj. Ampak tako kot pri vseh stvareh tudi za tolmačenje velja, da je prakso mogoče podkrepiti s teorijo, seveda pa drži tudi obratno. Raziskovanje in teoretično ukvarjanje s tolmačenjem seveda ni nova stvar, že desetletja se raziskovalci (nekateri tudi sami tolmači, drugi ne) ubadajo z različnimi vidiki tolmačenja, od samega procesa tolmačenja in delovanja možgan pri tem, usposabljanja tolmačev, razvijanja etičnih standardov, zavzemanja za standarde in pogoje dela, do povsem specifičnih tolmaških zagat, povezanih z določenim okoljem ali jezikovnim parom. Možnosti je nešteto. Vse so lahko zanimive. Vse so (bi lahko bile) koristne.

Kaj je namreč smisel raziskovanja? Če sem zaposlena na določeni ustanovi v okviru določenega raziskovalnega projekta, kaj to pomeni zame? Da opravim svoj del raziskovanja, napišem kakšen članek in nato zaključim s to zgodbo? Nikakor ne. Raziskovanje ni samo sebi namen. Kot raziskovalka čutim moralno dolžnost in kot tolmačka tudi poklicno dolžnost, da svojo raziskavo in delo vodim v smeri pridobivanja novih znanj, novih poudarkov, ki jih nato na tak ali drugačen način vrnem družbi in poklicnemu/akademskemu okolju. Kot zaposlena v javnem sektorju in porabnica davkoplačevalskega denarja se čutim dolžna izpeljati svoje delo tako, da bo obrodilo nekaj konkretnega in koristnega za javnost. Poleg raziskovalnega dela sem si tako kot osebni cilj zastavila oblikovanje te spletne strani, dnevnika, prek katerega želim razširjati informacije (spread the word!) o tolmačenju, usposabljanju in delu. Menim, da je prav in dobro, da se o našem poklicu govori, da ga ljudje spoznajo, da vanj pritegnemo nove mlade (ali manj mlade), da se predstavimo tudi na zunaj. Seveda sem jaz le ena v skupini tolmačev, drugi imajo gotovo druge in drugačne zgodbe. Morda bodo moje misli še koga spodbudile k pisanju, tako kot so mene spodbudile mislih drugih tolmačev(@bootheando, @aidagda, @tulkur, @interpdiaries, @lioneltokyo ...).

Če koga zanima, kako lahko postanete (še) boljši simultani tolmači, kako se drugi tolmači pripravljajo na simultano tolmačenje in kaj priporočajo kot najboljšo obliko vaje, pokukajte jutri na #IntJC na Twitterju. Dobimo se ob 14h po našem času, pogovor lahko spremljate anonimno, še bolj dobrodošlo pa je, če tudi sami kaj prispevate k debati. Saj veste, the more the merrier!