torek, 24. januar 2012

Ni dobrega rezultata brez dobre priprave (med drugim)

Nekaj malega sem o pripravah na tolmačenje že pisala, danes pa bi rada na hitro preletela nekaj bolj podrobnih točk postopka, ki je eden od ključnih elementov za dobro opravljeno tolmačenje.

V grobem sta si priprava na simultano tolmačenje in na konsekutivno tolmačenje podobni, vendar je tako kot pri samem delu tudi pri pripravah nekaj razlik. Tokrat naj bo večji poudarek na pripravah za konsekutivo.

Vsebina
Vsebina in okvir dogodka sta vedno dobro znana vnaprej in vam jih naročnik tudi takoj ob povpraševanju tudi pove. Če za ta dogodek ni predvidenega nobenega posebnega gradiva (npr. slavnostna večerja, kjer boste tolmačili nagovore tujih gostov), se morate znajti sami, pri čemer vam je lahko internet v izjemno pomoč. Najprej seveda poiščete domačo spletno stran organizatorja prireditve, dobro preštudirate vse informacije, ki so na spletni strani na voljo. Če je stran na voljo v več jezikih, izkoristite tudi to in si pripravite majhen glosar splošnih izrazov (kot del priprave, med samim tolmačenjem verjetno ne bo priložnosti, da bi si z njim pomagali). Ne pozabite si zapisati imen oseb na ključnih in vodilnih položajih v organizaciji. Poiščite čim več informacij, ki so na voljo o dotičnem dogodku. Večinoma so obiski tujih gostov, svečane priložnosti, otvoritve in podobni dogodki vnaprej napovedani in predstavljeni v različnih medijih, zato to ni pretežka naloga.

Dober slogan iz dobrega vira za govorce
Če gre za tradicionalni dogodek, poiščite informacije o preteklih dogodkih, mogoče obstajajo tudi videoposnetki ali transkripcije govorov, vse je lahko zelo koristno. Naročniki običajno posredujejo vsaj program ali vabilo na dogodek, iz katerega je razvidno, kdo so govorci in koga zastopajo. Izkoristite Google tudi za pridobivanje informacij o teh ljudeh, njihovi narodnosti (kar je pomembno zaradi morebitnega akcenta), preteklih funkcijah, dosežkih, vse vam lahko pride prav. Predvsem pa ne pozabite poiskati zvočnih ali videoposnetkov, s katerimi se lahko že vnaprej seznanite z glasom govorcev, hitrostjo govora, kakšnimi posebnostmi.

Tehnika
Če tolmačite vsak dan ali samo nekajkrat mesečno - v vsakem primeru je dan pred samim dogodkom dobro in smiselno malo povaditi in prebuditi svoje talente. Pri konsekutivnem tolmačenju to pomeni povaditi zapisovanje in tudi nastop, kar najbolje in najelegantneje zvadite tako, da naredite dejansko konsekutivo enega ali več govorov. Na YouTubu je na voljo zilijon različnih govorov, prav tako na uradnih spletnih straneh vlade in ministrstev, lahko uporabite obstoječe govore v zvezi z organizacijo, za katero boste tolmačili. Seveda v jezikovni kombinaciji, v kateri boste naslednji dan ali čez nekaj dni tolmačili.

Ne pozabite preveriti, ali imate dovolj ustreznih blokcev in pisal za zapisovanje. Pri dogovarjanju z naročnikom preverite, ali boste stali na odru in ali je predviden stoječi mikrofon (nikakor ne pristanite na to, da bi mikrofon morali držati v roki!). Temu in vašim preferencam primerno izberite velikost blokca, osebno vsekakor priporočam takšnega s spiralo na vrhu in trdimi platnicami.

Drugo
Ko gre za konsekutivno tolmačenje, ne pozabite, da nastopate, da gre za bolj ali manj formalno, morda celo svečano priložnost. To pomeni, da morate pazljivo izbrati tudi svojo obleko. Ne pravim, da morate nujno obleči ženski kostim s krilom, lahko so tudi hlače, lahko je kar koli, kar ni preveč kričeče in izstopajoče (mogoče lahko kakšno smernico najdete pri šefici vladnega protokola). Oblecite (in obujte!) se, tako da vam bo udobno in da se boste dobro počutili vi sami, hkrati pa s svojo obleko izkazujte svojo (nedvomno visoko!) raven profesionalnosti in kompetentnosti.

In ša malo čarobne paličice: ko boste obdelali vse vsebinske dele priprave, v torbo spravili ustrezno število blokcev in pisal in izbrali vse kose oblačila (pri hlačnih nogavicah ne pozabite na rezervo, saj veste, kako hitro se ti hudiči strgajo), se za hip ustavite in umirite. Glede na vse pridobljene informacije o dogodku, organizatorju in govorcih premislite, o čem bi lahko tekla beseda. Naredite brainstorming vseh možnih idej, poigravajte se s tolmačenjem oz. iskanjem ustreznih izrazov v izvirnem in ciljnem jeziku, v glavi sestavite scenarij z možnimi govori. Prepričani ste lahko, da bodo vsi govorci na začetku pozdravili udeležence, posebej častne goste (imena!), se zahvalili organizatorjem, pohvalili izbiro lokacije, povedali nekaj lepih besed o Sloveniji in Slovencih (;)), potem bo gotovo nekaj o zgodovini (organizacija, dogodek), če so v prihodnje načrtovani večji projekti, se jih gotovo ne bodo izognili, pomislite na morebitne prispodobe ali fraze, ki se v določenih kontekstih uporabljajo (če gre npr. za športno prireditev, pomislite, ali imamo kakšne metafore v zvezi s tem športom, ali jih poznajo v izvirnem jeziku ipd.).

Skratka, pojdite se malo napovedovanja prihodnosti in zavrtite kroglo - v svojo smer. Zna se zgoditi, da bodo govorci nato seveda s svojimi besedami povedali natanko to, kar ste vi vnaprej predvideli. Z dobro pripravo in če boste vnaprej vedeli, kam vse lahko pes taco moli, vam bo na samem dogodku veliko lažje in bolj se boste lahko skoncentrirali na samo tolmačenje, predvsem pa boste dobro pripravljeni tudi izžarevali več samozavesti in sposobnosti.

ponedeljek, 09. januar 2012

Tujina - zgled in navdih (Eulita/Trafut 3. del)

Vsak, ki se je kdaj srečal s sodnim tolmačenjem ali pa s tolmačenjem za skupnost (npr. pri zdravniku, v šoli, na občini, ipd.), je lahko ugotovil, da mu samo obvladovanje tehnik konferenčnega tolmačenja ne koristi prav dosti. Izobraževanje pravnih tolmačev zahteva zaradi svojih posebnosti prilagajanje na povsem drugačne okoliščine in primarno obvladovanje drugačnih tehnik, kar neposredno vpliva na kakovost kasneje pri delu. Temu so zato na primer prilagodili program na Univerzi v Magdeburgu v Nemčiji. Težava se kljub temu pogosto pojavi pri manj govorjenih jezikih in pri usposabljanju učiteljev (training-the-trainer) – v Sloveniji lahko oboje že skoraj načelno predvidimo kot velik izziv.
Če se po eni strani izobražuje tolmače, pa se mora po drugi strani izobraziti tudi uporabnike (kar je tudi že super opisano v prejšnjih zapisih tega bloga). V primeru kazenskega postopka so to različne uradne osebe. V Službi cambridgeshirske policije za tolmačenje in prevajanje so pripravili izobraževalni film namenjen predvsem uradnim osebam v policijskem postopku, ki prikazuje želeno in neželeno vedenje ob prisotnosti tolmača v njihovi vsakdanji praksi. Prispevek je enkraten in ga toplo priporočam za ogled in morebitno uporabo, pripravili pa so tudi kratke smernice za uvod v tolmačen pogovor.



Moje navdušenje ob odlomku in predstavitvi iz Cambridgeshira se je stopnjevalo s škotskim primerom, ki pomeni nadgradnjo in povezuje izobraževanje na obeh straneh: univerza Herriot-Watt se je povezala z lokalno policijsko upravo in vzpostavila sodelovalni pristop pri poučevanju tolmačenja za skupnost. Izkušnje sta opisali tolmački-trenerki in upokojeni policijski inšpektor. Kaj je za bodoče tolmače lahko bolje kot spoznati dejansko okolje in naravo dela? Hkrati pa so se policisti o sodelovanju s tolmači učili s svojega vidika – vsi so program močno pohvalili. Žal smo slišali tudi, da lahko zaenkrat le upajo, da bodo z njim tudi nadaljevali, saj jim zaradi pomanjkanja finančne podpore države grozi prekinitev – držim pesti, da jim uspe prepričati vodilne, da je program uspešen in dragocen prispevek družbi.
Če povzamem različne sklope delavnice, se je po mojem poleg zaposlovanja šolanih (kakovostnih) tolmačev za ključno ponovno izkazalo dvoje: po eni strani usposabljanje vseh vpletenih, po drugi pa predvsem moč vzajemnega sodelovanja in medsebojnega povezovanja za ustvarjanje boljših razmer in enakih možnosti v družbi za vse.

 Zapisala AM

Zakonske ureditve v drugih državah članicah EU (Eulita/Trafut 2. del)

Obljuba dela dolg in tokrat podrobneje predstavljamo en del delavnice EULITA/TRAFUT.
Kot je bilo že napisano, je TRAFUT namenjen vsem vpletenim v implementacijo Direktive, in prvi v vrsti pri tem so zakonodajalci oziroma nacionalne zakonodajne službe. Prav zanje je bila predvidena predstavitev Maura Mirande z Generalnega direktorata Evropske komisije za pravosodje, ki je podrobno osvetlil dele direktive, ki v nacionalnih zakonodajah zahtevajo več pozornosti in natančnejša določila, kot so zapisana v Direktivi. 
Ste kdaj pomislili na to, da se definicija kazenskega postopka v državah članicah razlikuje? Ponekod je napačna vožnja »le« prometni prekršek, drugod že kaznivo dejanje. In kaj so 'bistveni dokumenti', do katerih prevoda je upravičen obdolženec? Vse to ob prenosu v nacionalno zakonodajo terja temeljit razmislek in natančno opredelitev posameznih zakonodajnih služb držav članic, ki pa so lahko na tem mestu, skupaj z opisi posameznih nacionalnih sistemov in njihovimi pozitivnimi ter negativnimi izkušnjami, dobile mnogo koristnih napotkov. Velika škoda je le, da se je delavnice udeležilo premalo strokovnjakov s tega področja, da bi jih sporočilo doseglo.
Verjamem, da vas mnogo že pozna spletni portal e-pravosodje (e-Justice), sama pa priznam, da me včasih pomanjkanje časa odvrne od brskanja po straneh EU, čeprav potem nepričakovano najdem marsikaj koristnega (npr. kratke in jedrnate predstavitve nacionalnih pravosodnih sistemov). Na portalu lahko tako med drugim najdemo povezave do nacionalnih registrov pravnih tolmačev in prevajalce držav članic Evropske unije, sčasoma pa naj bi te združili v skupni register.
In kakšni so sicer nacionalni sistemi za zagotavljanje pravice do tolmačenja in prevajanja ter registri pravnih tolmačev in prevajalcev po Evropi? Nekaj je podobnosti, nekaj razlik. Na Nizozemskem in Poljskem, za sodne tolmače skrbi Ministrstvo za pravosodje. Kakšno je vaše mnenje o cenah seminarjev in izpitov za sodnega tolmača v Sloveniji? Na Nizozemskem preverjanje znanja stane 800 evrov, registracija 155, zaprisega na sodišču nadaljnjih 300 in vsako podaljšanje po obdobju 5 let 105 evrov, tolmač pa se mora letno udeležiti 16 ur usposabljanja. Če se mi že naše cene ob nedavni podražitvi zdijo visoke (splošni seminar, jezikovna delavnica in preizkus znanja), so te številke skorajda neverjetne.
Če sta prej omenjena sistema osredotočena na sodišče in vsaj delno podobna slovenskemu, je mreža tolmačenja na Švedskem in Norveškem zasnovana širše. Švedska Agencija za pravne, finančne in administrative storitve organizira izpite in podeljuje državno akreditacijo tolmačem in prevajalcem za skupnost, ki lahko pridobijo dodatno potrdilo za posebno kompetenco z dveh področij: medicinskega in pravnega tolmačenja. Na Norveškem za celostno upravljanje storitve skrbi Služba za tolmaške storitve Norveškega direktorata za integracijo in različnost (IMDi). Norveški nacionalni register tolmačev prav tako vključuje vse tolmače za skupnost, ki so razdeljeni v kategorije glede na svoje kvalifikacije. Tako spodbujajo nadaljnje izobraževanje, s katerim pa se ukvarjajo zunanji partnerji.
O ločenem sistemu nacionalne registracije in delovanju združenja je poročala tudi predsednica Avstrijskega združenja sodno zapriseženih tolmačev (ÖVGD), ki skrbi za povezovanje, uvajanje novih tolmačev, stalno izobraževanje in uveljavljanje interesov sodnih tolmačev.
Temi izobraževanja in vidik uporabnikov iz pravosodja sta preobsežni za tokratno nadaljevanje, zato pa lahko zaključim s specifikama v svetu tolmačenja. Ob današnji vseprisotnosti tehnike se lahko le čudimo, da tolmačenja na daljavo ni še več – morda se razlogi skrivajo v primerjalni raziskavi Avidicus, katere raziskovalci so med drugim posledično postregli tudi z raznimi priporočili pri uvajanju in izvajanju tolmačenja na daljavo (malo prebrskajte spletno stran, na njej najdete vse mogoče in izredno zanimive teme). Verjamete, da so z video-tolmačenjem bolj zadovoljni starejši kot mlajši tolmači?
Kako pomemben je vizualni element pa si tolmači govorjenega besedila v primerjavi s tolmači za znakovni jezik verjetno lahko le predstavljamo. Tolmač v tem primeru ne more sedeti ali stati ob osebi v postopku, kar je običajno v navadi. Kako pa bi reagirali in natančno prevedli vprašanje, »Ali ste umorili to osebo?«, če namesto kretnje za 'umoriti' obstaja samo taka za 'zadaviti'?
Naj bo kosti za glodanje tokrat dovolj, izobraževanje pa bo k branju vabilo enkrat v prihodnje.

Zapisala AM

četrtek, 05. januar 2012

Z delavnice - direktiva o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih


Ponovoletno obdobje na blogu začenjam z mini serijo gostujočih zapisov. Za kakšen prispevek ali dva sem namreč zaprosila kolegico raizskovalko in tolmačko, ki se je udeležila novembrske delavnice Eulite v Ljubljani. Tako boste lahko izvedeli marsikaj zanimivega tudi o ne-konferenčnem tolmačenju in aktualnem dogajanju na tem področju. Veselo branje!

Pred kratkim (no ja, že nekaj časa bo tega) ste na blogu lahko prebrali, da je v Ljubljani novembra potekala delavnica EULITA/TRAFUT, tokrat pa še malo več o dejanskem dogodku in nekaj zanimivostih.
Na delavnico v Ljubljani so bili povabljeni strokovnjaki z različnih področij, ki so povezana z implementacijo Direktive, in sicer oblikovalci politik, zakonodajalci, pravni strokovnjaki, ki se srečujejo s kazenskimi postopki (sodniki, tožilci, odvetniki, ipd.), pravni tolmači in prevajalci ter predstavniki združenj in akademskih oz. izobraževalnih institucij iz Avstrije, Republike Češke, Nemčije, Italije, Poljske, Združenega kraljestva in Slovenije.
Seveda se je delavnica začela s splošnimi nagovori in uvodi, šele potem so sledile predstavitve. Program je bil razdeljen na tematske sklope glede na pomembnejše člene Direktive: kakovost tolmačenja in prevajanja, seznami pravnih tolmačev in prevajalcev, mehanizmi za ugotavljanje kakovosti, dobre prakse za učinkovito sporazumevanje in drugi vidiki pravnega tolmačenja in prevajanja. Preveč znakov in preveč vaše pozornosti bi zahtevala temeljita obnova (celoten program), zato naj tu zaenkrat objavimo le kratek povzetek.
Na delavnici smo lahko slišali več o izzivih prenosa Direktive v nacionalno zakonodajo, ne le od predstavnika Generalnega direktorata EK za pravosodje, ampak tudi iz držav, kjer so bili na direktivo pripravljeni še preden je ta stopila v veljavo. Poleg nizozemskega so svoje sisteme in registre pravnih tolmačev in prevajalcev predstavili še zastopniki Poljske, Švedske in Norveške (kratek komentar slednji bi se lahko glasil preprosto: uau!).

Svoj pogled so podali tudi uporabniki tolmaških storitev iz pravosodja. Izvedeli smo, da si sodniki želijo več sodelovanja in informacij o specifičnih znanjih tolmačev, ki bodo delali na posameznem primeru. Svet evropskih odvetniških zbornic (CCBE) se sprašuje o varnosti videokonferenc in konfliktu interesov v različnih situacijah tekom kazenskega postopka. Na primer: sodišče določi tolmača za postopek. Ali lahko isti tolmač ostane nepristranski v postopku pred sodiščem, če prevaja tudi pogovore med zagovornikom in obdolžencem v času priprav?
Tolmači vemo, da se tolmačeno srečanje razlikuje od navadnega dialoškega pogovora, in na srečo se prav zaradi interdisciplinarnega povezovanja (in delavnic, kot je bila ta) tega vedno bolj zavedajo tudi uporabniki tolmačenja. Evropsko odvetniško združenje za kazenske zadeve (ECBA) je tako v projektu z EULITO aprila 2010 oblikovalo vademekum za odvetnike – to so napotki za učinkovito sporazumevanje s pravnimi tolmači in prevajalci. Usposabljanje je ključno na vseh ravneh in iz vseh smeri, zato so bili predstavljeni tudi primeri izobraževanja bodočih tolmačev iz Nemčije, Škotske in Avstrije.
Oblikovalcem politike in predstavnikom pravosodja lahko na ta način tolmaška skupnost (tako s strani združenj kot predstavnikov tolmačev kot s strani izobraževalnih ustanov oz. tolmačev-trenerjev) kot eden od partnerjev v procesu implementacije direktive predstavi svojo perspektivo in opozori na posamezna vprašanja. Prav zastopanost različnih strank, vključenih v tolmačeni postopek, je po mojem mnenju najpomembnejša značilnost delavnice EULITA/TRAFUT. Podrobnejši opis posameznih predstavitev pa lahko pričakujete v kakšni od prihodnjih objav.
Za pokušino pa še pozdravni video na konferenco evropske komisarke Viviane Reding.

Zapisala: A. M.