petek, 12. junij 2015

Zakaj študirati tolmačenje/prevajanje?

Ko sem se sama vpisovala na takrat še diplomski študij Prevajalstva (in pozneje tolmačenja), me je marsikdo vprašal, zakaj se vpisujem tja, če pa bi se lahko vpisala na enopredmetni jezikovni študij in se tam učila jezika, literature, potem bi pa lahko s tem znanjem lahko učila *in* prevajala? Je prevajanje (tolmačenje) sploh študij? Že takrat so mi šle kocine pokonci, a vem, da sem vsem odločno odgovarjala, seveda, to je čisto pravi študij! Na njem se učiš tako tujega jezika kot literature in kulture (dveh!), hkrati pa piliš tudi znanje maternega jezika in potem vse to uporabljaš v praksi. A ni to kul?!

Nikakor ne gre le za utapljanje v enem jeziku/kulturi, ampak - pazi to - nenehno prehajanje iz ene v drugo, iz enega sveta v drugega. Samo z jezikom! Tako se hkrati poglabljaš v dva - oziroma med študijem kar tri: dva tuja in svoj materni jezik. In to ne le iz ljubega mazohističnega navdušenja nad jezikom in njegovimi izraznimi zmožnostmi, ampak zato, da s tem znanjem narediš nekaj konkretnega. Prevedeš vabilo, zloženko, pesem, knjigo, govor … ki s tvojo pomočjo zaživi še eno življenje, življenje v drugem jeziku.

Študij prevajanja je praktično naravnan, saj niti ne more biti drugačen. Resda obstaja tudi nekaj teorije, ki jo je dobro obdelati,  zato da znaš potem utemeljiti svoje odločitve, da poznaš ozadje in zgodovinske temelje, da stojiš za svojim prevajalskim delom. Cilj študija je usposobiti mlade prevajalce za samostojno poklicno pot. Jih opremiti z močnim znanjem in predvsem uporabnimi spretnostmi, ki so danes v hitro spreminjajočem se svetu tisočerih aplikacij in spletnih orodij še kako potrebne, saj želimo napredek izkoriščati v svoj prid. Tudi študij tolmačenja (potekata ločeno) je podobno praktično naravnan in sledi razvoju, saj v pouk uvaja različne nove metode, kot je piljenje govorniških spretnosti z diplomiranim igralcem, retorikom, fonetikom, uporaba videokonferenčnega tolmačenja.

Podobno kot prevajanje je tudi tolmačenje dejavnost prehajanja med dvema jezikoma, dvema kulturama, a seveda ustno in, kar je še pomembneje, hipno (no, pri konsekutivnem tolmačenju z zamikom, pri simultanem pa seveda hkrati v kabinah). To je šele čarovnija! In seveda velik izziv, včasih tudi uganka, s katero se še vedno ukvarjajo tudi nevrolingvisti. Nekaj pa je znano, in sicer da je tolmačenje spretnost, ki se je lahko naučiš. Seveda so najprej potrebne določene predispozicije, nato pa se s sistematičnim pristopom priučiš potrebnih strategij, ki jih potem z vajo, vajo in še malo več vaje poskušaš usvojiti in avtomatizirati.

Tako kot pri drugih disciplinah, pa žal danes ni povsem avtomatično to, da boste po zaključku takšnega študija dobili službo. Ali z besedami ene od naših profesoric: služb ni, je pa veliko dela! To je veljalo že pred desetimi leti, danes pa še toliko bolj. Prevajalska industrija je ena od najmočnejših in hitreje rastočih na svetu! Kako poiskati delo oz. narediti, da delo poišče vas, pa je druga zgodba, ki jo lahko obdelalmo naslednjič. Za konec le še to, da lahko več informacij o študiju MA prevajanje in MA tolmačenje na FF v Ljubljani dobite že na informativnem dnevu, ki bo 15. junija 2015, v učilnici 030, od 10h do 12h.


Za malo vpogleda v dogajanje na Oddelku za prevajalstvo pa si lahko ogledate še nekaj vtisov z našega nedavnega dogodka, dneva odprtih vrat na MA Tolmačenje.

petek, 15. maj 2015

Corpus Interpreting Studies (CIS): State of the art

Last week, I was very lucky to have the opportunity to attend the first international workshop on CIS in Forli, Italy. Not only I got to spend some time on trains, my favourite means for long distance travel, but I also met some amazing people and heard them share ideas and findings from their interpreting related corpus studies. Being in the last stage of PhD on this topic, you can imagine my excitement!

The University of Forli did not host this event by chance, as it is regarded as the birthplace of the epic EPIC, European Parliament Interpreting Corpus, one of the first large scale corpus of interpretations which was an inspiration and model for many following studies. New linguistic combinations were added to the model, including languages such as Dutch, Polish, Portuguese, and even Slovenian (no papers were presented, but there several studies using EP material were conducted also at the University of Ljubljana).

Opening address of the Director of the Dept. - in Italian with interpretation into English, of course! :)


By its definition, a corpus is a large collection of authentic texts which enables specific computer driven searches. But despite this accentuated quantitative aspect, the main focus of these studies is still qualitative observation of the quantitatively relevant phenomena. However, unlike in the past, when such analyses were conducted on the basis of personal observation or anecdotes, the corpus analyses are grounded in authentic interpreting material. The phenomena observed are as varied as is the group of researchers involved in the field: ranging from purely linguistic aspects, such as the use of anaphoric means or discourse markers, to more communicative - the influence of source speech rate on the interpreted speech and its length, or even social - does gender affect interpreting performance or what are the implications of telephone interpreting in community settings (healthcare, for example).

Indeed, corpus interpreting studies offer a wide range of possible explorations, both in conference and community interpreting, but of course they also present certain limitations. Firstly, the compilation of such a corpus is still a painstakingly slow endeavour, especially the transcription process, involving human element, even though more and more technology can be used also in this area, ie. speech recognition software, transcription apps etc. Secondly, and perhaps most importantly, corpus studies are usually limited in scope, despite being quantitatively oriented. Normally, they focus on a specific context, EPIC for instance focused on interpreting in the EP, namely on plenary meetings, yet we know that plenary meetings are a special kind of communicative situation, with short MEP interventions read out at breakneck speed, and moreover present a political type of discourse, so completely different from what you could get by observing scientific conferences on the private market. This means that is is impossible to draw meaningful generalizations outside the limited scope of the research. Or, that even larger and more balanced corpora, including different types of conference settings, not only political and institution-based, are needed to do so.

Castle of Bertinoro, where we enjoyed dinner in an amazing setting

Hopefully, such common projects, involving different researchers dealing with various linguistic combinations or search problems, will emerge in the near future, also through initiatives and ideas given and debated at the First International Workshop in CIS held at Forli. Besides being very well organised, the event offered us an invaluable opportunity to exchange views, get new insights into what is being done in the field, and most importantly, come together and think of possible new ways of exploring the corpus studies to the benefit not only of the (publication driven) research community, but also of the larger disciplines of translation studies and linguistics, as well as the professional community of interpreters and public in general.

torek, 17. marec 2015

Informativni dan - MA Prevajanje in MA Tolmačenje


informativni dan o magistrskem študiju prevajanja in tolmačenja,
ki bo
24. marca 2015, od 13.00 do 14.35 v predavalnici 34
na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

O razmerah in potrebah na trgu bodo spregovorile:
-       Andreja Skarlovnik Ziherl z Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije,
-       Hajdi Kosednar s prevajalske agencija IOLAR in
-       Marčela Novljan Lovrinčić, vodja sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade RS


     Kaj zanimivega o svoji karierni poti bodo povedale diplomantke Oddelka za prevajanje:
-       diplomatka Martina Jerman z Ministrstva za zunanje zadeve RS,
-       književna prevajalka Stana Anželj, samozaposlena v kulturi, in
-       mlada raziskovalka Kaja Dobrovoljc s Trojine, zavoda za uporabno slovenistiko.

Poleg tega bomo na kratko predstavili magistrski študijski program, povedali nekaj o globalnih trendih v prevajalski industriji in posredovali najpomembnejše informacije glede vpisa na magistrski študij.
Toplo vabljeni!

Oddelek je edini med izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji, ki je član mreže EMT (European Master's in Translation) in konzorcija EMCI (European Masters in Conference Interpreting).

torek, 03. marec 2015

Prijetno s koristnim

Kot sem obljubila v prejšnji objavi, bom tokrat napisala nekaj več o dodatnem poklicnem izobraževanju, ki sem se ga udeležila januarja. Glede na to da od zaključka mojega šolanja ni preteklo več kot pet let, se morda kdo sprašuje, zakaj mi je tega treba, a moj odgovor je prav ta - ker je od zaključka mojega šolanja preteklo že pet let! Ker sem prepričana, da se moramo učiti vse življenje in da lahko vsako znanje, spretnost, obrt vedno dodatno izpopolnjujemo.

Pri tolmačenju gre izpopolnjevanju lahko za dodajanje novih delovnih jezikov (tudi o tem bom, upam, pisala v tem letu). Tisti, ki ne tolmačimo redno (torej ne vsakodnevno niti tedensko), moramo nenehno skrbeti za ohranjanje kondicije in po potrebi piliti tehniko. Obstajajo tudi posebna tematska področja, ki se jim je dobro posvetiti z vidika terminologije in razumevanja pojmov oz. procesov, posebej če nam pri tem lahko pomaga strokovnjak (finance, ekonomija, pravo ipd.). Prepričana pa sem, da prav vsakemu tolmaču prav pride, da se od časa do časa malo ustavi, premisli o svojem delu, pogleda onkraj meja svojih vsakodnevnih rutinskih opravil in obveznosti, ter se nauči še kaj novega o tem čudovitem poklicu.

Tako nisem posebej omahovala, ko sem na Twitterju zasledila povabilo za paket predavanj Peak performance for interpreters, še posebej pa ko sem videla, kdo jih bo vodil, tako da sem se na koncu udeležila kar vseh treh. Prvi seminar se je osredotočil na pravilno in ustrezno prehranjevanje, vodil ga je Kamil Celoh, ki nam je na podlagi znanstvenih izsledkov razložil, kaj je dobro in kaj ne za dobro delovanje našega organizma. Elisabet Tiselius nas je v drugem seminarju spomnila na pomen vaj tudi po koncu tolmaškega šolanja in z nami delila mnogo zelo koristnih nasvetov, ki se jih ni težko držati. Tretji seminar je vodil Jonathan Downie, ki je opozoril na dobro pripravo na tolmačenje in izpostavil vlogo in pomen naročnika, čemur pogosto ne posvečamo veliko pozornosti, čeprav je na trgu nujno. V zadnjem seminarju pa smo pod vodstvom Martina Djovčoša pogledali, kaj se dogaja v možganih med tolmačenjem.

Že po drugem seminarju so organizatorji seminarja ustvarili tudi stran na Facebooku, ki je namanjena deljenju idej in nasvetov o tolmaški praksi, predvsem pa omogoča članom, da se glede na jezikovne kombinacije dogovorijo za dodatne praktične vaje.



Moja izkušnja je torej več kot pozitivna, čeprav prvič s spletnimi seminarji, ampak pri eCPD je vse potekalo tako gladko in pregledno, da res ni bilo nobenih težav, tudi ko zaradi drugih obveznosti nisem mogla slediti v živo in sem si šele naknadno ogledala posnetek.

Seveda se pri tovrstnih zadevah vedno postavlja vprašanje denarja in stroškov, vendar se je potrebno tudi vprašati, koliko smo pripravljeni vlagati v svojo dejavnost oz. znanje in spretnosti za opravljanje te dejavnosti. Sama menim, da je nekaj zasluženega denarja vedno dobro vložiti nazaj v "posel", ne samo zaradi novo pridobljenih znanj in veščin, sledenja napredku, ampak tudi zaradi, khm, karme … (da ne govorim o novih poznanstvih, dobrem občutku, ko nekaj naredimo zase ipd.).

Res je, dandanes lahko na spletu v delčku sekunde najdemo različne članke in prispevke o vseh mogočih temah, tudi poklicnih, in seveda vse te redno prebiramo, a to ni isto, kot če se udeležiš konkretnega seminarja (v živo ali na daljavo). Iz svoje izkušnje lahko povem, da ko za nekaj plačaš, si potem tudi vzameš čas in se temu 100 % posvetiš in zraven dejansko razmišljaš o svojem delu, konkretni situaciji s takšne ptičje perspektive. Takrat postanejo jasne tudi stvari, ki jih včasih ob vsakodnevnih obveznostih ne opazimo … Poleg tega pa se čisto vedno lahko kaj novega naučimo!

Če koga mikajo seminarji v živo, pa priporočam te delavnice. V kratkem se obeta tudi praktično naravnani seminar o tehnikah konsekutivnega tolmačenja … ;-)

Kakšno pa je vaše mnenje o nadaljnjem poklicnem in strokovnjem izpopolnjevanju? Je potem, ko pridobimo ustrezno izobrazbo in redno delamo, nujno ali ne?

torek, 13. januar 2015

V novo leto po nove zmage*

Ob začetku novega leta se delajo načrti, seznami, malo gledamo nazaj, še raje pa naprej, v upanju, da bo novo leto z nami prijazno in da nam bo uspelo vse in še več, kar si zastavimo. Včasih so cilji zastavljeni previsoko, včasih jih je preveč ali so preveč nedorečeni, da bi jih sploh uspeli doseči in se ob koncu leta potrepljati po ramenih. 

Sama sem tiste sorte človek, da si cilje postavljam kar naprej, za prihodnje leto, za prihodnjega pol leta, en mesec, v resnici za vsak dan posebej, a priznam, da jih ni vedno lahko izpeljati. Zato sem se odločila, da se letošnjega novega leta lotim z bolj resnim in strukturiranim pristopom. K temu je v grobem pripomogla le ena stvar: doktorat, ki je končno začel dobivati fizično obliko in ki bi ga rada dokončala do jeseni, ko se mi izteče pogodba na fakulteti; po tem se bom verjetno znova vrnila na trg, na kar želim biti kar najbolje pripravljena.

Kar pa pomeni, da se moram (spet) začeti spoprijemati s poslovnim svetom in poslovnim načinom razmišljanja, ki mi osebno ni najbližji, a vem, da je pri tolmaškem/prevajalskem poklicu neobhoden, če želiš uspeti. Zato sem z vsemi štirimi zagrabila možnost, ki jo je kolegom, kot sem sama (torej neveščim, izgubljenim, vstavi pridevnik po želji), ponudila gurujka poslovnih praks za prevajalce in večkrat nagrajena blogerka in voditeljica seminarjev, Marta Stelmaszak  za uspešen začetek leta. Poleg knjige, ki jo je uspešno izdala konec lanskega leta, je za januar pripravila poseben brezplačen poslovni tečaj (January Business Camp), v okviru katerega nas vsakodnevno zalaga s svojimi nasveti in nalogami, od tega da ugotovimo, kaj so naše konkurenčne prednosti pred drugimi, kakšni so naši kratko- in dolgoročni cilji (glede strank, prihodkov in podobnih konkretnih stvari) do tega, kakšna bo izvedba teh ciljev in še bolj pomembno časovni načrt za njihovo uspešno izpeljavo. Res dobrodošlo in učinkovito, poleg tega pa Marta vedno predstavi tudi čisto svoje  cilje, naloge in metode, da si lahko lažje predstavljamo, kako njen sistem funkcionira. Naloge so včasih obsežne in vzamejo veliko časa, a so zelo koristne in dejansko so rezultati takšnega razmišljanja takoj vidni, saj smo imeli že po nekaj dneh na listu papirja pred seboj konkreten načrt poslovnega razvoja za prihodnje leto! Tečaja še ni konec, tako da se lahko še vedno prijavite in poskrbite, da boste novo (poslovno) leto dočakali pripravljeni.

Kdo si ne želi rasti? (vir)

Poleg poslovnega vidika svojega poklica pa sem se odločila v tem letu okrepiti in osvežiti tudi vsebinskega. Že dolgo namreč mislim, da je za poklicni razvoj in razvoj strokovnega znanja nujno, da to znanje nenehno izpopolnjujemo, in to velja tudi za prevajalce in tolmače. Resda v okviru priprave doktorata veliko raziskujem s področja tolmačenja in tolmačeslovja, a tu gre bolj za akademski, teoretični vidik. S praktičnega vidika pa se mi zdi še vedno pomembno, da se kot delujoča tolmačka od časa do časa ustavim, ugotovim, kje sem, in se posvetim širjenju znanja in praks, ki mi bodo koristile osebno, pri tolmačenju in poklicnem napredku. Če nasveti pridejo od izkušenejših kolegov, še toliko bolje! Ko sem na Twitterju v začetku januarja zagledala informacije o tolmaško usmerjenih spletnih seminarjih za nadaljnji poklicni razvoj, sem vedela, da je to to, pa še teme in govorci so zanimivi, zato odločitev ni bila težka. Več o seminarjih pa bom napisala kmalu.

Kakšni so pa vaši (tolmaški) novoletni načrti? 

* in, upam, več objav! ;)


petek, 06. junij 2014

Znanje jezikov in gospodarska kriza (simulacija konference s tolmačenjem)

MA Tolmačenje
Oddelek za prevajalstvo
Filozofske fakultete v Ljubljani
vabi na

DAN ODPRTIH VRAT
»znanje jezikov in gospodarska kriza«

Tudi letos boste vsi, ki vas zanima konferenčno tolmačenje, lahko spoznali delo naših študentov na simulaciji konference s simultanim tolmačenjem, ki bo potekala v ponedeljek, 9. junija 2014 med 10.00 in 11.30 v predavalnici 31 v pritličju Filozofske fakultete:
Pozdrav predstojnice Oddelka za prevajalstvo, prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn.
Nagovor vodje slovenske kabine pri Evropski komisiji, gospe Marjane Rupnik.

Tolmačeni referati:
Peter Umek: Pourquoi parler la langue
Lars Felgner: Fremdsprachenkenntnisse reichen nicht. Die EU braucht gelebte Mehrsprachigkeit!
Donald Reindl: The Economic Importance of Less Commonly Taught Languages

Sledi trojezična razprava vseh predavateljev, ki bo prav tako tolmačena. Hitro preklapljanje med različnimi jeziki je poklicna stvarnost tolmačenja za institucije EU, zato bodo letošnji študenti predstavili tudi takšen način dela v kabini.


                         Lepo vabljeni!
      

ponedeljek, 03. februar 2014

Pomen neposrednega stika

Posebno veselje me obide, ko se name prek tega ali onega znanca obrnejo neposredni naročniki tolmaških storitev. Pa ne le zaradi finančnih razlogov, ki so resnici na ljubo včasih res občutni v primerjavi s tem, kar ponujajo agencije, ampak predvsem zaradi tega neposrednega stika, ki omogoča polnejšo in bogatejšo tolmaško izkušnjo. Kako?

Neposredni stik z naročnikom omogoča tolmaču, da iz prve roke izve, na kakšnem dogodku ga potrebujejo, kdo bodo poslušalci, kakšen je namen dogodka in podobne podrobnosti, ki jih pri agencijah včasih na silo vlečeš iz projektnih vodij ali pa mora preteči celo morje elektronskih sporočil, preden si lahko ustvariš polno in pravo sliko. Kar pa je še pomembneje: ko kontaktiraš z naročnikom, se lahko, če je izvedljivo, dogovoriš tudi za to, da se pred samim dogodkom srečaš z govorcem in z njim spregovoriš kakšno besedo.

Na spletu se sicer dandanes najde vse in še več, morda tudi kakšen videoposnetek z izjavo/govorom osebe, ki ga boste tolmačili naslednji četrtek, kar je seveda velika prednost. Morda vam uspe celo najti tematsko soroden govor, ki vam lahko pomaga pri terminologiji, vsekakor pa boste lahko že pred dogodkom preverili, kakšen je govor vašega govorca, ali ima kakšen poseben naglas, morda govorno napako ali posebnost, ali govori hitro ali počasi, je vajen nastopanja ali ne. Zelo veliko informacij lahko dobimo že iz kratkega video posnetka. A kljub temu sama vseeno prisegam in, če je le mogoče, vztrajam na osebnem stiku z govorcem.

Ne gre za ure in ure druženja, ampak samo za kakšno minuto srečanja, saj se mi zdi nadvse pomembno, da se govorcu predstavim, mu povem, da bom jaz njegov glas v ciljnem jeziku in da se tega veselim (ker se res čisto vedno veselim tega!). Če sem med pripravo naletela na kakšno specifično vprašanje, je to seveda tudi idealna priložnost, da kaj povprašam in razčistim iz prve roke, vendar običajno ne pretiravam s tem. Lahko bi delovalo, kot da v resnici nisem pripravljena, zato res skrbno izberem vprašanje, če ga že zastavim. Sem pa prepričana, da je ta stik koristen ne le za to, da jaz srečam govorca in začutim njegovo energijo, ampak tudi zato, da govorec vidi in se sreča z mano. Če tolmačim v simultani tehniki, me med svojim govorom najbrž niti ne bo opazil, v bolj ali manj temni kabini na koncu dvorane. Če pa gre za konsekutivno tolmačenje, pa je takšen hiter "sestanek" skoraj nujen, da se razčisti vse glede načina podajanja in dolžine enote in drugih praktičih vidikov.

Stik je torej pomemben tudi za govorce same, ki včasih nimajo izkušenj s tolmačenjem, prav vsi pa so po mojih izkušnjah izjemno prijazni in cenijo naše delo, saj smo, kot rečeno, njihov glas v ciljnem jeziku in lahko šele z našo pomočjo dosežejo namen srečanja. Na visokih ravneh seveda tovrstne minute z govorcem niso mogoče, vseeno pa menim, da je, kolikor nam to okoliščine dovoljujejo, potrebno z govorci vzpostaviti oseben stik, pa četudi le z rokovanjem in prijaznim pogledom. Naš poklic kljub vsem mogočim tehnološkim napredkom vseeno ostaja zelo človeški, pomembna je energija, ki mora zakrožiti med govorcem, tolmačem in poslušalci, pomembno je, da smo na isti valovni dolžini.

Se strinjate? Ali menite, da se tolmači ne smemo izpostavljati in moramo zgolj opraviti svoje delo, vprašanje energije pa pustiti ob strani? Vesela bom vašega mnenja in izkušenj.