ponedeljek, 03. februar 2014

Pomen neposrednega stika

Posebno veselje me obide, ko se name prek tega ali onega znanca obrnejo neposredni naročniki tolmaških storitev. Pa ne le zaradi finančnih razlogov, ki so resnici na ljubo včasih res občutni v primerjavi s tem, kar ponujajo agencije, ampak predvsem zaradi tega neposrednega stika, ki omogoča polnejšo in bogatejšo tolmaško izkušnjo. Kako?

Neposredni stik z naročnikom omogoča tolmaču, da iz prve roke izve, na kakšnem dogodku ga potrebujejo, kdo bodo poslušalci, kakšen je namen dogodka in podobne podrobnosti, ki jih pri agencijah včasih na silo vlečeš iz projektnih vodij ali pa mora preteči celo morje elektronskih sporočil, preden si lahko ustvariš polno in pravo sliko. Kar pa je še pomembneje: ko kontaktiraš z naročnikom, se lahko, če je izvedljivo, dogovoriš tudi za to, da se pred samim dogodkom srečaš z govorcem in z njim spregovoriš kakšno besedo.

Na spletu se sicer dandanes najde vse in še več, morda tudi kakšen videoposnetek z izjavo/govorom osebe, ki ga boste tolmačili naslednji četrtek, kar je seveda velika prednost. Morda vam uspe celo najti tematsko soroden govor, ki vam lahko pomaga pri terminologiji, vsekakor pa boste lahko že pred dogodkom preverili, kakšen je govor vašega govorca, ali ima kakšen poseben naglas, morda govorno napako ali posebnost, ali govori hitro ali počasi, je vajen nastopanja ali ne. Zelo veliko informacij lahko dobimo že iz kratkega video posnetka. A kljub temu sama vseeno prisegam in, če je le mogoče, vztrajam na osebnem stiku z govorcem.

Ne gre za ure in ure druženja, ampak samo za kakšno minuto srečanja, saj se mi zdi nadvse pomembno, da se govorcu predstavim, mu povem, da bom jaz njegov glas v ciljnem jeziku in da se tega veselim (ker se res čisto vedno veselim tega!). Če sem med pripravo naletela na kakšno specifično vprašanje, je to seveda tudi idealna priložnost, da kaj povprašam in razčistim iz prve roke, vendar običajno ne pretiravam s tem. Lahko bi delovalo, kot da v resnici nisem pripravljena, zato res skrbno izberem vprašanje, če ga že zastavim. Sem pa prepričana, da je ta stik koristen ne le za to, da jaz srečam govorca in začutim njegovo energijo, ampak tudi zato, da govorec vidi in se sreča z mano. Če tolmačim v simultani tehniki, me med svojim govorom najbrž niti ne bo opazil, v bolj ali manj temni kabini na koncu dvorane. Če pa gre za konsekutivno tolmačenje, pa je takšen hiter "sestanek" skoraj nujen, da se razčisti vse glede načina podajanja in dolžine enote in drugih praktičih vidikov.

Stik je torej pomemben tudi za govorce same, ki včasih nimajo izkušenj s tolmačenjem, prav vsi pa so po mojih izkušnjah izjemno prijazni in cenijo naše delo, saj smo, kot rečeno, njihov glas v ciljnem jeziku in lahko šele z našo pomočjo dosežejo namen srečanja. Na visokih ravneh seveda tovrstne minute z govorcem niso mogoče, vseeno pa menim, da je, kolikor nam to okoliščine dovoljujejo, potrebno z govorci vzpostaviti oseben stik, pa četudi le z rokovanjem in prijaznim pogledom. Naš poklic kljub vsem mogočim tehnološkim napredkom vseeno ostaja zelo človeški, pomembna je energija, ki mora zakrožiti med govorcem, tolmačem in poslušalci, pomembno je, da smo na isti valovni dolžini.

Se strinjate? Ali menite, da se tolmači ne smemo izpostavljati in moramo zgolj opraviti svoje delo, vprašanje energije pa pustiti ob strani? Vesela bom vašega mnenja in izkušenj.

torek, 17. december 2013

Slovenska tolmaška skupnost praznuje

Tako je, kljub trenutni krizi in morda bolj sivemu vzdušju imajo slovenski tolmači letos dober razlog za praznovanje, saj Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije praznuje 40-letnico delovanja. Združenje je že od začetka delovanja predvsem branik tolmačenja v in iz slovenskega jezika ter varuh poklicnih standardov za konferenčno tolmačenje, s spreminjanjem okoliščin in položaja slovenščine v mednarodnem okolju pa se seveda njegovo poslanstno še zdaleč ni zaključilo. V trenutnih razmerah bi celo lahko rekli, da postaja vloga Združenja vse bolj pomembna, o čemer smo se lahko prepričali tudi v razpravi na okrogli mizi o izzivih slovenskega tolmača danes.

Poleg tega dogodka so v Združenju v tem prazničnem letu pripravili še vrsto drugih obeležitev te okrogle obletnice obstoja. Tako so že v začetku leta izdali poseben zbornik (dostopen tudi na spletu), ki združuje različne prispevke članov in članic, predvsem z vidika delovanja Združenja, pa tudi pripovedi različnih osebnih izkušenj tako tolmačev kot uporabnikov tolmačenja. Zanimivo branje, tako za vse, ki jih ta poklic mika, kot tudi za radovedneže, ki se jim ta poklic zdi zanimiv.

Pred kratkim je predsednica ZKTS, ga. Jana Veber, tudi gostovala v oddaji Jezikovni pogovori na radijskem programu ARS. Beseda je tekla o preteklosti in sedanjosti tolmaškega poklica ter o različnih vrstah tolmačenja, o izobraževanju in konkretnem poklicnem delu tolmačev, bodisi na prostem trgu kot v različnih ustanovah, ter o vlogi in ciljih ZKTS. Konec januarja bo na sporedu še druga oddaja, ki jo z veseljem pričakujemo.

Medijsko pojavljanje pa je prejšnji teden dopolnil še televizijski prispevek na nacionalni televiziji o 40-letnici delovanja ZKTS kot edinega stanovskega združenja tolmačenja. Vsi ti prispevki so seveda zelo dobrodošli, ne le zato da se obeleži ta pomemben jubilej, ampak tudi zato da Združenje in z njim tolmaški poklic postaneta v družbi bolj prepoznana in priznana. Tolmači smo v skladu s poklicno etiko in standardi kakovostnega dela pri nudenju svoje storitve v "drugem" planu (razen pri konsekutivnem tolmačenju, ko stojimo poleg govorca), zato je pomembno, da se vseeno pojavljamo v javnosti, da širša javnost spozna naše delo, prednosti dela z usposobljenimi tolmači. Le na ta način bomo lahko ohranili visoke poklicne (etične, delovne, tehnične) standarde konferenčnega tolmačenja in rabo slovenščine na mednarodni ravni.

torek, 10. december 2013

Razmišljanje o izzivih slovenskega tolmača

Krajše poročilo o okrogli mizi ZKTS si lahko preberete na njihovi spletni strani, fotografije pa na njihovem profilu na Facebooku, tukaj pa le nekaj iztočnic in misli, ki so se mi porodile ob in predvsem po dogodku. Ta je bil sicer zelo poučen z veliko informacijami, predvsem o študiju tolmačenja in nato o  trenutnih razmerah tako na prostem tolmaškem trgu kot na institucionalnem področju (EU, slovenska državna uprava). Očitno je bilo to srečanje res že prepotrebno, saj smo v pol tretji uri (!) komaj dobro odprli razpravo, kar je dober znak za morebitne dogodke, za katere upam, da bodo po tem zgledu še sledili v ne tako oddaljeni prihodnosti.

Prva pomembna točka, ki jo želim izpostaviti, je močna prisotnost mladih tolmačev na okrogli mizi, kar po mojem mnenju kaže potrebo mladih, da si na začetku poklicne poti poiščejo okrilje in oporo znotraj uveljavljene strukture, predvsem pa zavedanje mladih, da je tovrstno stanovsko združevanje pomembno. V teh časih, ko se potreba po tolmačenju zaradi finančne krize zmanjšuje, je zlasti mlajša generacija tolmačev na slabšem, saj nima vzpostavljenih stikov z neposrednimi naročniki in uveljavljenimi kolegi, zaradi česar težje pride do prepotrebnih dejanskih izkušenj. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da so pri ZKTS izpostavili, da je včlanitev v Združenje mogoča tudi brez sicer zahtevanega števila tolmaški dni, temveč po uspešno prestanem preskusu oz. tolmaškem izpitu, ki ga na Združenju organizirajo, ko je za posamezno jezikovno kombinacijo dovolj interesentov.


Poleg tega se zdi odlična tudi zamisel o mentorstvu za mlade tolmače. Na začetku poklicne poti je vsak kdaj v dvomih, ne ve, na koga se obrniti za nasvet, pomoč ali zgolj toplo in ohrabrujočo besedo in potrditev, da je na pravi poti. Čeprav gre za velik projekt in so člani Združenja gotovo polno zasedeni, bi bila takšna oblika uvajanja mladih v poklic dobrodošla. Z zanimanjem bom spremljala dogajanje na tem področju in res upam, da se bo ideja sčasoma uresničila.

Kajti brez ustreznega usmerjanja, pravih informacij in stanovske podpore, so mladi tolmači lahko hitra tarča agresivnega pristopa različnih prevajalskih agencij. Njim se na okrogli mizi nismo posebej posvečali, žal tudi ni bilo nobenega predstavnika z njihovega brega, pa vendar je jasno, da so prav agencije tiste, ki danes v veliki meri krojijo tolmaški trg. S tem, ko poleg tolmaške storitve ponujajo tudi tolmaško opremo in prevajalske storitve, so za naročnike, npr. organizatorje konferenc, seveda veliko bolj zanimiva in praktična rešitev, ki ji posamezni tolmači težko konkuriramo.



Prav gotovo si končni naročniki želijo poenostaviti poslovanje in agencije so tu našle svoje mesto, a kaj potem ostane tolmačem? S posamičnim bojem in upiranjem zniževanju tarif ne bomo dosegli veliko, ker se bo vedno našel kdo, ki bo sprejel delo, pa če bo tarifa še tako nizka. Člani Združenja in somišljeniki morda res ne, zato pa toliko raje vsi tisti študentje, po možnosti celo takšni z ne-jezikovnih smeri. Takšnih Združenje s svojimi pozivi po solidarnosti gotovo ne bo doseglo.

Morda pa bi bila to dobra priložnost, da bi si Združenje kot zastopnik poklicnih tolmačev in varuh poklicnih standardov poskušal agencije vsaj deloma pridobiti na svojo stran. Morda z neko obliko "certificiranja" agencij, ki bi se držale sprejetih poklicnih standardov in pogojev za tolmaško delo, tolmaču pa bi kljub posredniškemu deležu (že obstaja konsenz, kolikšen je ta?) na koncu vseeno zagotovile ustrezen honorar. Verjetno se sliši idealistično, ampak verjetno je treba na nek način ugrizniti v to kislo jabolko, preden se bo tehtnica povsem prevesila na stran agencij in bomo tolmači ostali brez vsakega pogajalskega izhodišča. Prevajalske agencije sicer še vedno rastejo kot gobe po dežju, a osebno verjamem, da bodo dolgoročno preživele le tiste, ki bodo zagotavljale dobro storitev, torej zaposlovale ustrezno usposobljene in ustrezno plačane tolmače. Morda sem idealist, a druge rešitve preprosto ne vidim.

Potem se mi poraja še kar nekaj vprašanj, med drugim vprašanje tolmačenja na daljavo, ki bo prek različnih globalnih storitev (Babelverse)  gotovo kmalu odločno zakorakalo tudi na naš trg. Pa področje vseživljenjskega učenja in morebitni seminarji rabe IKT in novih orodij pri tolmaškem delu (pametni telefoni, tablice). Tudi to so izzivi slovenskega tolmača danes, tudi na tem področju bo vloga ZKTS pomembna. Pomemben bo vsak tolmač in vsak zadovoljen in osveščen naročnik naših storitev, zato je jasno, da si moramo še naprej v prvi vrsti prizadevati za to, da vedno in povsod nudimo kakovostno, več kot le odlično tolmaško storitev.

Čeprav je prihodnost negotova, se nam je po mojem mnenju ni treba bati. Prav tako se mi tudi ne zdi smiselno na vrat na nos omejevati študijskih programov tolmačenja, čeprav se trg zdi na videz zasičen. Kaj pa vi mislite? Pred kakšne izzive je postavljen slovenski tolmač? Kako naj se nanje odzove? Vesela bom vsakega odziva!

torek, 19. november 2013

Izzivi slovenskega tolmača danes

Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije vabi na okroglo mizo z naslovom IZZIVI SLOVENSKEGA TOLMAČA DANES, ki bo potekala 22. novembra 2013, ob 17 h, v prostorih ZKTS (Trnovski pristan 2, Ljubljana).

Na okrogli mizi bo beseda tekla o aktualnih razmerah na trgu, upadu povpraševanja, delu agencij, sodelovanju pri oblikovanju razpisov, širjenju baze ponudnikov storitev tolmačenja na trgu in podobno. Dogodek je odprte narave, tako so nanj iskreno vabljeni vsi zainteresirani.

ZKTS prosi, da svojo udeležbo potrdite do srede, 20. novembra 2013. Ne zamudite! 

ponedeljek, 28. oktober 2013

Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines

Those of you who are following me on Tweeter might have noticed that I am still alive and kicking, although this blog has not been active for quite a while now. I won't go into details about why and where the path has taken me the past few months, suffice to say that it has been quite a rollercoster, work-/study-/research- and mostly family-wise (yes, we have a new addition to our tribe). A nice rollercoster, that is! ;)

This past weekend, however, I have managed to go to Maribor for a couple of hours and participate at the international conference Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines. The conference was organized by the Department of Translation Studies at the Faculty of Arts in Maribor and I did not want to miss this opportunity to learn about new advances and other researchers' work in the field, and also network with fellow researchers from Slovenia and abroad. Hopefully, the event and the contacts we have established, especially with the Maribor colleagues will help reinforce the position our discipline has in our country and maybe even lay grounds for more cooperation between our two departments and enable possible common projects.



It was a wonderful sunny day in Maribor
As you can check in the conference programme, there was a variety of topics presented, ranging from conference interpreting, court interpreting, community interpreting in relation to other disciplines, such as sociology, linguistics, didactics, anthropology, political science ... There was also a pre-conference workshop on experimental research in interpreting, led by Prof. Kilian G. Seeber from the University in Geneva. Unfortunately, I was not been able to attend to all of the sessions due to my maternal duties and lack of linguistic knowledge (I really need to give German a go! If not for fun, than I should do it to be able to access an important part of interpreting research community, publishing in German ...). One of the plenaries was in fact led by Prof. Erich Prunč who talked about the status and position of community interpreting (comparing it to the search for Cinderella's shoe ...).
Prof. Prunč at Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines
But those presentation that I was able to catch were all quite interesting, for instance Maria Bakti's intervention on speech errors or disfluencies in simultaneus interpreting in which she presented the results of her study proving that speech errors are a common feature of any speech production, not just interpreting (something jury members at exams might want to think about). Another interesting paper was that by Csilla Szabó on the importance of field practice in conference interpreter training in which she gave practical advice and present her own experience on how to organize such practice. We all know, that learning by doing is one of the best approaches to training any kind of skill.

All in all, I believe that the conference was a success and hopefully, there will be other editions in the future, showing that Slovenia, too, deserves a place on the interpreting research map.

sreda, 29. maj 2013

Ko smo odprli vrata

V petek, 24. maja 2013, smo na široko odprli vrata učilnice 31 in podrli steno, ki jo ločuje od našega tolmaškega kabineta. Študentov je prišlo nepričakovano veliko in vsi so si z zanimanjem (bolj od daleč) ogledovali tolmaške kabine in si na ušesa natikali slušalke.

Najprej smo prisluhnili kratkima predstavitvama tolmačenja za skupnost. Najprej nam je Peter Umek v francoščini spregovoril o tolmačenju v postopkih za pridobivanje azila in o tem, kaj takšno delo pomeni, kako se sam sooča s težavami in izzivi. Potem pa nam je Lars Felgner povedal še nekaj o izzivih medicinskega tolmačenja, področju, ki v Sloveniji žal še ni urejeno, kot bi bilo potrebno in kot je  zanj poskrbljeno drugod po svetu.

Oba govora so naši letošnji tolmači simultano tolmačili v slovenščino, tako da so bili naši obiskovalci hkrati deležni dvojne predstavitve, tako tolmačenja za skupnost kot  konferenčnega tolmačenja, ki ga je mogoče študirati na OP FF. Med pavzo obiskovalci niso mogli skriti navdušenja, letošnji študentje pa so si tudi že lahko čestitali, saj so prebili led in prestali prvi preizkus pred res večjo publiko.

Po prigrizku smo se z video-konferenčnim klicem povezali s tolmači iz Evropskega parlamenta, kar je postala že stalna praksa pri našem pedagoškem delu. Vsaj enkrat mesečno imajo tako naši študentje možnost vaditi tolmačenje z rojenimi govorci tujih jezikov/poklicnimi tolmači v evropskih institucijah, ki jim po koncu njihovega podajanja vedno tudi nudijo koristne nasvete in povratne informacije. Tovrstno sodelovanje se je izkazalo kot zelo koristno, saj se po eni strani študentje prej znebijo treme, hkrati pa imajo neposreden stik s tolmači, ki so že aktivni v institucijah EU in tako iz lastnih izkušenj in prakse nudijo nasvete in priporočila, obenem pa dobijo tudi občutek, kaj se od njih pričakuje (oz. kaj bi pričakoval potencialni delodajalec).

Tudi letošnji dan odprtih vrat se je tako zaključil z navdušenjem nad tem, kaj po enem samem letu že znajo in zmorejo naši študentje, prav gotovo pa smo tudi tokrat uspeli še pri kom zbuditi zanimanje nad tem krasnim poklicem (in študijem, seveda!). Ob tem moram še poudariti, da je drugostopenjski študij konferenčnega tolmačenja odprt tudi za študente, ki prvostopenjski študij zaključujejo na drugih oddelkih in nejezikovnih smereh ali fakultetah. Pomembno je le, da ste odprte glave in duha in da vam jeziki tečejo kot namazani! Če ustrezate temu opisu, se brž prijavite! ;)

Prevzem slušalk

Pozdrav koordinatorice študija


Pripravljeni na akcijo!

Akcija, tolmačimo!




PS: Hvala letošnjim študentom in govorcem, da so mi dovolili objavo fotografij!

sreda, 22. maj 2013

Simulacija konference - predstavitev študija MA Tolmačenje (beri: Iščemo sveže obraze! :))

V petek, 24. 5. 2013, bo na Oddelku za prevajalstvo FF UL dan odprtih vrat s simulacijo konference in predstavitvijo drugostopenjskega študija MA Tolmačenje, ki ga oddelek kot edini v Sloveniji izvaja skladno s smernicami evropske mreže EMCI.


Med 9.30 in 10.00 bo v predavalnici 31 (pritličje desno) najprej predaval Peter Umek, njegov prispevek ima naslov Les défis de l'interprétation dans les procédures d'asile, potem pa še Lars Felgner s prispevkom Schluss mit dem Laiendolmetschen in Krankenhäusern! Warum eine Professionalisierung des medizinischen Dolmetschens dringend notwendig ist. Oba govora bodo naši letošnji študentje simultano tolmačili, potem pa sledi kratek neformalni pogovor o študiju tolmačenja s prigrizkom.
Med 11.00 in 13.00 pa lahko prisostvujete videokonferenci z Evropskim parlamentom, ki je del rednega izobraževanja tolmačev. Profesionalni tolmači v Bruslju bodo pripravili govore v angleškem in nemškem jeziku, naši študentje, pa jih bodo nato konsekutivno tolmačili v slovenščino in po vaji dobili povratne informacije tolmačev iz Bruslja.

Imate radi slovenščino? So vam tudi tuji jeziki blizu? Ste razgledani in željni vedno novega znanja? Pred javnim nastopanjem ne otrpnete? Si želite praktično usmerjen študij? Potem je drugostopenjski študij konferenčnega tolmačenja kot nalašč za vas! ;) Pridite na dan odprtih vrat in se prepričajte!