Zakaj študirati tolmačenje/prevajanje?

Ko sem se sama vpisovala na takrat še diplomski študij Prevajalstva (in pozneje tolmačenja), me je marsikdo vprašal, zakaj se vpisujem tja, če pa bi se lahko vpisala na enopredmetni jezikovni študij in se tam učila jezika, literature, potem bi pa lahko s tem znanjem lahko učila *in* prevajala? Je prevajanje (tolmačenje) sploh študij? Že takrat so mi šle kocine pokonci, a vem, da sem vsem odločno odgovarjala, seveda, to je čisto pravi študij! Na njem se učiš tako tujega jezika kot literature in kulture (dveh!), hkrati pa piliš tudi znanje maternega jezika in potem vse to uporabljaš v praksi. A ni to kul?!

Nikakor ne gre le za utapljanje v enem jeziku/kulturi, ampak - pazi to - nenehno prehajanje iz ene v drugo, iz enega sveta v drugega. Samo z jezikom! Tako se hkrati poglabljaš v dva - oziroma med študijem kar tri: dva tuja in svoj materni jezik. In to ne le iz ljubega mazohističnega navdušenja nad jezikom in njegovimi izraznimi zmožnostmi, ampak zato, da s tem znanjem narediš nekaj konkretnega. Prevedeš vabilo, zloženko, pesem, knjigo, govor … ki s tvojo pomočjo zaživi še eno življenje, življenje v drugem jeziku.

Študij prevajanja je praktično naravnan, saj niti ne more biti drugačen. Resda obstaja tudi nekaj teorije, ki jo je dobro obdelati,  zato da znaš potem utemeljiti svoje odločitve, da poznaš ozadje in zgodovinske temelje, da stojiš za svojim prevajalskim delom. Cilj študija je usposobiti mlade prevajalce za samostojno poklicno pot. Jih opremiti z močnim znanjem in predvsem uporabnimi spretnostmi, ki so danes v hitro spreminjajočem se svetu tisočerih aplikacij in spletnih orodij še kako potrebne, saj želimo napredek izkoriščati v svoj prid. Tudi študij tolmačenja (potekata ločeno) je podobno praktično naravnan in sledi razvoju, saj v pouk uvaja različne nove metode, kot je piljenje govorniških spretnosti z diplomiranim igralcem, retorikom, fonetikom, uporaba videokonferenčnega tolmačenja.

Podobno kot prevajanje je tudi tolmačenje dejavnost prehajanja med dvema jezikoma, dvema kulturama, a seveda ustno in, kar je še pomembneje, hipno (no, pri konsekutivnem tolmačenju z zamikom, pri simultanem pa seveda hkrati v kabinah). To je šele čarovnija! In seveda velik izziv, včasih tudi uganka, s katero se še vedno ukvarjajo tudi nevrolingvisti. Nekaj pa je znano, in sicer da je tolmačenje spretnost, ki se je lahko naučiš. Seveda so najprej potrebne določene predispozicije, nato pa se s sistematičnim pristopom priučiš potrebnih strategij, ki jih potem z vajo, vajo in še malo več vaje poskušaš usvojiti in avtomatizirati.

Tako kot pri drugih disciplinah, pa žal danes ni povsem avtomatično to, da boste po zaključku takšnega študija dobili službo. Ali z besedami ene od naših profesoric: služb ni, je pa veliko dela! To je veljalo že pred desetimi leti, danes pa še toliko bolj. Prevajalska industrija je ena od najmočnejših in hitreje rastočih na svetu! Kako poiskati delo oz. narediti, da delo poišče vas, pa je druga zgodba, ki jo lahko obdelalmo naslednjič. Za konec le še to, da lahko več informacij o študiju MA prevajanje in MA tolmačenje na FF v Ljubljani dobite že na informativnem dnevu, ki bo 15. junija 2015, v učilnici 030, od 10h do 12h.


Za malo vpogleda v dogajanje na Oddelku za prevajalstvo pa si lahko ogledate še nekaj vtisov z našega nedavnega dogodka, dneva odprtih vrat na MA Tolmačenje.