Ponovoletno obdobje na blogu začenjam z mini serijo gostujočih zapisov. Za kakšen prispevek ali dva sem namreč zaprosila kolegico raizskovalko in tolmačko, ki se je udeležila novembrske delavnice Eulite v Ljubljani. Tako boste lahko izvedeli marsikaj zanimivega tudi o ne-konferenčnem tolmačenju in aktualnem dogajanju na tem področju. Veselo branje!
Pred kratkim (no ja, že nekaj časa bo tega) ste na blogu lahko prebrali, da je v Ljubljani novembra potekala delavnica EULITA/TRAFUT, tokrat pa še malo več o dejanskem dogodku in nekaj zanimivostih.
Na delavnico v Ljubljani so bili povabljeni strokovnjaki z različnih področij, ki so povezana z implementacijo Direktive, in sicer oblikovalci politik, zakonodajalci, pravni strokovnjaki, ki se srečujejo s kazenskimi postopki (sodniki, tožilci, odvetniki, ipd.), pravni tolmači in prevajalci ter predstavniki združenj in akademskih oz. izobraževalnih institucij iz Avstrije, Republike Češke, Nemčije, Italije, Poljske, Združenega kraljestva in Slovenije.
Seveda se je delavnica začela s splošnimi nagovori in uvodi, šele potem so sledile predstavitve. Program je bil razdeljen na tematske sklope glede na pomembnejše člene Direktive: kakovost tolmačenja in prevajanja, seznami pravnih tolmačev in prevajalcev, mehanizmi za ugotavljanje kakovosti, dobre prakse za učinkovito sporazumevanje in drugi vidiki pravnega tolmačenja in prevajanja. Preveč znakov in preveč vaše pozornosti bi zahtevala temeljita obnova (celoten program), zato naj tu zaenkrat objavimo le kratek povzetek.
Na delavnici smo lahko slišali več o izzivih prenosa Direktive v nacionalno zakonodajo, ne le od predstavnika Generalnega direktorata EK za pravosodje, ampak tudi iz držav, kjer so bili na direktivo pripravljeni še preden je ta stopila v veljavo. Poleg nizozemskega so svoje sisteme in registre pravnih tolmačev in prevajalcev predstavili še zastopniki Poljske, Švedske in Norveške (kratek komentar slednji bi se lahko glasil preprosto: uau!).
Svoj pogled so podali tudi uporabniki tolmaških storitev iz pravosodja. Izvedeli smo, da si sodniki želijo več sodelovanja in informacij o specifičnih znanjih tolmačev, ki bodo delali na posameznem primeru. Svet evropskih odvetniških zbornic (CCBE) se sprašuje o varnosti videokonferenc in konfliktu interesov v različnih situacijah tekom kazenskega postopka. Na primer: sodišče določi tolmača za postopek. Ali lahko isti tolmač ostane nepristranski v postopku pred sodiščem, če prevaja tudi pogovore med zagovornikom in obdolžencem v času priprav?
Tolmači vemo, da se tolmačeno srečanje razlikuje od navadnega dialoškega pogovora, in na srečo se prav zaradi interdisciplinarnega povezovanja (in delavnic, kot je bila ta) tega vedno bolj zavedajo tudi uporabniki tolmačenja. Evropsko odvetniško združenje za kazenske zadeve (ECBA) je tako v projektu z EULITO aprila 2010 oblikovalo vademekum za odvetnike – to so napotki za učinkovito sporazumevanje s pravnimi tolmači in prevajalci. Usposabljanje je ključno na vseh ravneh in iz vseh smeri, zato so bili predstavljeni tudi primeri izobraževanja bodočih tolmačev iz Nemčije, Škotske in Avstrije.
Oblikovalcem politike in predstavnikom pravosodja lahko na ta način tolmaška skupnost (tako s strani združenj kot predstavnikov tolmačev kot s strani izobraževalnih ustanov oz. tolmačev-trenerjev) kot eden od partnerjev v procesu implementacije direktive predstavi svojo perspektivo in opozori na posamezna vprašanja. Prav zastopanost različnih strank, vključenih v tolmačeni postopek, je po mojem mnenju najpomembnejša značilnost delavnice EULITA/TRAFUT. Podrobnejši opis posameznih predstavitev pa lahko pričakujete v kakšni od prihodnjih objav.
Za pokušino pa še pozdravni video na konferenco evropske komisarke Viviane Reding.
Zapisala: A. M.
Ni komentarjev:
Objavite komentar