petek, 16. december 2011

Nad tolmačenje z raziskavami?

Leto se počasi bliža koncu in ljudje s(m)o vedno bolj praznično razpoloženi, k čemur gotovo znatno pomaga tudi okolica z okrašenostjo, glasbo in, priznajmo, vonjem po svežem kuhanem vinu, ki se vije po ulicah in mimo kavarn (ali pa je tako samo v Ljubljani?).

Mene sicer še čaka en delovni teden, za katerega imam seveda velike načrte. Zamisli o mojem raziskovalnem delu so vse bolj otipljive in določne, upam, da mi uspe narediti še tisti ključni preboj - dejansko začeti! Tako z zbiranjem gradiva kot s pisanjem in dodatnim iskanjem literature.

Raziskovanje tolmačenja se nekaterim morda zdi neobičajno ali celo nepomembno, saj gre za izključno praktično dejavnost, za katero je pomembno le, da jo obvladaš, pot do tja pa tako ali tako vodi samo skozi praktično delo, delo in še malo praktičnega dela in izkušenj. Ampak tako kot pri vseh stvareh tudi za tolmačenje velja, da je prakso mogoče podkrepiti s teorijo, seveda pa drži tudi obratno. Raziskovanje in teoretično ukvarjanje s tolmačenjem seveda ni nova stvar, že desetletja se raziskovalci (nekateri tudi sami tolmači, drugi ne) ubadajo z različnimi vidiki tolmačenja, od samega procesa tolmačenja in delovanja možgan pri tem, usposabljanja tolmačev, razvijanja etičnih standardov, zavzemanja za standarde in pogoje dela, do povsem specifičnih tolmaških zagat, povezanih z določenim okoljem ali jezikovnim parom. Možnosti je nešteto. Vse so lahko zanimive. Vse so (bi lahko bile) koristne.

Kaj je namreč smisel raziskovanja? Če sem zaposlena na določeni ustanovi v okviru določenega raziskovalnega projekta, kaj to pomeni zame? Da opravim svoj del raziskovanja, napišem kakšen članek in nato zaključim s to zgodbo? Nikakor ne. Raziskovanje ni samo sebi namen. Kot raziskovalka čutim moralno dolžnost in kot tolmačka tudi poklicno dolžnost, da svojo raziskavo in delo vodim v smeri pridobivanja novih znanj, novih poudarkov, ki jih nato na tak ali drugačen način vrnem družbi in poklicnemu/akademskemu okolju. Kot zaposlena v javnem sektorju in porabnica davkoplačevalskega denarja se čutim dolžna izpeljati svoje delo tako, da bo obrodilo nekaj konkretnega in koristnega za javnost. Poleg raziskovalnega dela sem si tako kot osebni cilj zastavila oblikovanje te spletne strani, dnevnika, prek katerega želim razširjati informacije (spread the word!) o tolmačenju, usposabljanju in delu. Menim, da je prav in dobro, da se o našem poklicu govori, da ga ljudje spoznajo, da vanj pritegnemo nove mlade (ali manj mlade), da se predstavimo tudi na zunaj. Seveda sem jaz le ena v skupini tolmačev, drugi imajo gotovo druge in drugačne zgodbe. Morda bodo moje misli še koga spodbudile k pisanju, tako kot so mene spodbudile mislih drugih tolmačev(@bootheando, @aidagda, @tulkur, @interpdiaries, @lioneltokyo ...).

Če koga zanima, kako lahko postanete (še) boljši simultani tolmači, kako se drugi tolmači pripravljajo na simultano tolmačenje in kaj priporočajo kot najboljšo obliko vaje, pokukajte jutri na #IntJC na Twitterju. Dobimo se ob 14h po našem času, pogovor lahko spremljate anonimno, še bolj dobrodošlo pa je, če tudi sami kaj prispevate k debati. Saj veste, the more the merrier!

Ni komentarjev:

Objavite komentar