Zima nas je končno počastila z vso svojo veličino in globino snežne oddeje (vsaj v veliki večini deželice) in klobuki ... ne, to v resnici ne bo objava o klobukih in kapah, ki so v teh mrzlih dneh seveda več kot dobrodošli, če ne celo nujni del oprave na prostem. Tokrat bom pisala o vseh naših poklicnih profilih ali "professional hats", kot jim elegantno in posrečeno rečemo v angleščini. Iščem kakšno ustrezno metaforo v slovenščini, pa so mi od mraza in nedavnih viroz očitno možgani čisto zakrknili ... Kakor koli o klobukih, ups, profilih lahko napišem marsikaj.
Že v mojem kratkem opisu lahko preberete, da sem raziskovalka, tolmačka, prevajalka, poleg tega pa tudi poučujem, in sicer nekaj malega tolmačenja, malo več pa jezik, natančneje slovnico, kar je spet nekaj čisto drugega. Ker tolmačenje in prevajanje opravljam izven rednega delovnega časa pri deloajalcu, sem tako tudi "mala podjetnica", kar pomeni, da se občasno ukvarjam tudi s povsem poslovnimi zadevami. In čeprav v resnici ne gre za poklic, velik del svojega časa in energije porabljam za svojo vlogo mame, ki se mi občasno zdi najzahtevnejši in najbolj "overwhelming" od vseh teh poklicev, ampak ja, prav imate, to ni več tema tega bloga.
Kaj odgovorim, ko me kdo vpraša "Kaj si po poklicu?" - naštejem vse našteto, po možnosti v eni sapi, da nima dovolj časa, da vmes kaj pripomni ali vpraša ;) Ne morem reči, da sem samo eno ali drugo, tudi prioritet ali vrstnega reda ne morem postaviti, vse te vloge oz. poklice menjavam po potrebi in glede na obveznosti (razen seveda tistega mamastega, ki se me vztrajno drži še ponoči, ko želim spati...). Toda vsi ti poklici, da ne rečem klobuki, vplivajo name, na to, kaj in kdo sem, kako delam in kako razmišljam, čisto vsi me zaznamujejo in so tako neločljivo povezani med seboj in z mano.
Ko razmišljam, kateri mi je najbolj všeč, morda lahko izpostavim tolmaškega, ker je najbolj vznemirljiv, čisto vsako tolmaško delo je svet zase, zanimiv in poučen. Hkrati me navdušuje čas, ki ga preživim ob raziskovanju različnih tolmaških študij in iskanju ustreznic in potrditev (tudi zavrnitev, seveda) mojih tez in razmišljanj. Po drugi strani me kakšen občasen prevajalski projekt pri stalnih strankah prav tako navduši in vznemiri, ker gre za čisto drugačen pristop k delu kot pri tolmačenju, ker imam čas, da obračam besede in poiščem najlepši in najelegantnejši izraz ali stavek. Morda se najmanj vidim v podjetniškem klobuku, ker mi je bil ta nekako vsiljen, ko sem hotela delati kljub pomanjkanju delodajalca, vendar se mi zdi, da počasi vse bolje plavam tudi v teh vodah, veliko bolje razumem vzvode, ki te v poslovnem svetu pripeljejo k uspehu (in tu moram toplo priporočati Martino poslovno šolo za prevajalce, ki jo lahko s pridom uporabijo tudi samostojni tolmači).
Kako pa sploh lahko delam vse to? Naenkrat? Seveda, ne, to ne gre. Kot pravim, včasih sem bolj eno, včasih bolj drugo, čeprav menim, da se mi pri vsakem delu pozna, da sem vse to, niti ne želim tega prikrivati. Kar pa želim in za kar si vedno prizadevam je, da bi bila pri opravljanju dela resna, zanesljiva in kredibilna, da bi se držala norm in pravil, ki na posameznih področjih veljajo, da bi izpolnjevala pričakovanja svojih strank, naročnikov, kolegov raziskovalcev in študentov. Pri ljudeh so seveda odzivi različni, večinoma niti ne sprašujejo kaj več, če že, potem začudeno sprašujejo: "Aja, a to je prav poseben študij za tolmačenje?" ali pa "A res, a tudi tolmačenje je mogoče raziskovati? Zanimivo."
Res je, zanimivo namreč. Če bi me pred petimi leti, kaj, še celo pred tremi leti vprašali, kaj mislim, da bom počela danes, si ne bi niti v sanjah zamislila vseh teh klobukov. A kljub temu da mi včasih zmanjkuje časa in le z naporom sledim vsem obveznostim, so to vseeno najlepši klobuki na svetu, ki jih ne zamenjam z nikomer!
Ni komentarjev:
Objavite komentar