V Sobotni prilogi sem včeraj na svoje začudenje ugotovila, da se mi je izmaknila ustanovitev Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije, saj o njem do tega prispevka v pismih bralcev nisem nič prebrala ali slišala. Ustanovljeno je bilo le dan pred mojo objavo o ustanovitvi Sekcije sodnih tolmačev pri DZTPS, torej so se zadeve odvijale približno istočasno in če sem pisala o Sekciji, se spodobi, da napišem še nekaj o Združenju.
Na spletu sicer ni še ni mogoče najti konkretnejših informacij o obstoju združenja, vendar verjamem (upam), da se bo to kmalu spremenilo. Avtorica prispevka in sicer predsednica združenja V. O. Kunc sicer zapiše, da je ideja o združenju zorela več kot deset let, začelo se je pripravo usposabljanja za bodoče tolmače, razgovori s pristojnimi ministri, organizacijo posvetov, predstavitvijo naših razmer in razvoja dogodkov na tem področju na različnih mednarodnih konferencah prevajalskih zvez (International Federation of Translators, nato Elita oz. Eulita, kot se je pozneje preimenovala). Naposled je predvsem zaradi mnenja sodišč in njihovega nezadovoljstva nad delom tolmačev prišlo do spremembe Zakona o sodiščih, ki predvideva obveznost izobraževanja stalnih sodnih tolmačev, enako kot sodnih izvedencev in cenilcev.
Tako imamo zdaj v Sloveniji dve stanovski združenji, katerih cilji in namen so podobni. Čemu dve podobni združenji, zakaj ne eno samo, ali (bo)sta med njima kakšne bistvene razlike? Kako naj se (bodoči) sodni tolmači odločijo za članstvo, so lahko del obeh krogov? Ali si z vstopom v tega ali onega nevede zaprejo kakšna vrata in povezave? Na ta vprašanja ne znam odgovoriti, ker dogajanje spremljam samo od zunaj. Toda razdrobljenost in "nasilno" ali vsaj nerazumno ločevanje in postavljanje ograjic se mi ne zdita najprimernejši rešitvi, sploh ker gre za dokaj omejeno skupino ljudi, ki jo tovrstno združevanje zadeva. A morda se motim in je v tem tudi nekaj dobrega, po principu konkurenčnosti in krilatice "the more the merrier". Če bosta obe združenji delali v skladu z navedenimi cilji in vizijo (predlagam še uveljavitev in ozaveščanje javnosti o delu in poklicu sodnega tolmača tudi prek sodobnih medijev), potem se sodnim tolmačem v Sloveniji ni česa bati in se bodo stvari odvijale le na bolje. Vsekakor si tega želimo in upamo, da bo tako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar