Kaj pa zdaj?

Preden skočimo v novo študijsko leto, še nekaj besed o zaključku študija oz. novem začetku. Vsak zaključek namreč pomeni po drugi strani tudi začetek nekega novega, drugačnega obdobja. Študentje, ki uspešno opravijo z zaključnimi izpiti, imajo običajno še nekaj časa za pripravo magistrske naloge, nato pa jih z zaključkom študija čaka skok v čisto pravo poklicno življenje tolmača.

Ker se študij izvaja ob finančni in pedagoški pomoči s strani EU, pa tudi ker pri institucijah še vedno obstaja določena potreba po novih tolmačih, je eno od naravnih nadaljevanj študija odločitev za opravljanje medinstitucionalnega izpita tolmaškega izpita pri EU. Letos so omenjeni izpiti za tolmače, katerih materni jezik je slovenščina, načrtovani za november, tako da je še nekaj časa za prijavo. Vsi zainteresirani imajo tudi možnost krajše priprave na te izpite, ki bo potekala v petek, 5. oktobra 2012, na Oddelku za prevajalstvo FF Ljubljana, v učilnici 32 od 9h do predvidoma 13h. Na pripravljalnem seminarju bodo sodelovali rojeni govorci angleščine, nemščine in francoščine, ki bodo podali govore za konsekutivno in simultano tolmačenje, prisotni pa bodo tudi učitelji tolmačenja, ki bodo lahko podali še nekaj zadnjih nasvetov in priporočil.

Seveda pa EU ni edina možnost za tolmače. Čeprav je slovenski trg razmeroma majhen, osebno mislim, da smo še daleč od zasičenosti in da je še vedno dovolj prostora in možnosti tudi za mlade tolmače. Seveda je prehod v poklicno tolmaško življenje v svobodni obliki lahko precej težaven, vendar obstajajo tudi načini, kako si ta prehod olajšamo oz. ga naredimo bolj znosnega. Ena od možnosti, ki jo imajo mladi tolmači na voljo, je, da se obrnejo na Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije. Pred leti so zaradi interesa organizirali krajši seminar s predstavitvijo delovanja združenja, obstaja pa tudi možnost opravljanja izpita za včlanitev v združenje. Potrebno se je le pozanimati in jih povprašati o možnostih, ki so trenutno na voljo.

Z zaključkom študija preneha tudi status študenta, ko je treba poskrbeti za ustrezne oblike zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Če se diplomanti po izteku statusa prijavijo na Zavod za zaposlovanje, imajo možnost vključitve v seminarje o samozaposlitvi, ki nato omogočajo dostop do subvencij za samozaposlitev. Te se koristna spodbuda za začetek samostojnega poslovanja, ko mladi tolmači še nimajo razvite mreže naročnikov, vseeno pa morajo poskrbeti za plačilo potrebnih prispevkov državi.

Ko so formalnosti urejene, pa je treba začeti graditi mrežo naročnikov. To so lahko bodisi prevajalske agencije, ki nudijo tudi tolmaške storitve, bodisi neposredni naročniki, ki pogosto/občasno potrebujejo tolmaške storitve. Za takšen neposreden stik z naročniki je dobro imeti že vnaprej pripravljene odgovore tako glede jezikovnih kombinacij, želenih področij delovanja, kot tudi glede pričakovanih tarif in drugih zahtev (kako je z obračunavanjem, plačilom potnih stroškov ipd.).

Nekatera podjetja so pripravljena ponuditi tudi različne oblike pripravništev oz. prakse, ki lahko poleg tolmačenja zajema tudi prevajanje, pripravo projektov in podobno. Če ni zanimanja, obstaja tudi možnost pro-bono tolmačenja, predvsem če gre za neprofitne ali humanitarne organizacije. Takšno delo sicer ni plačano, vendar pa predstavlja dragoceno izkušnjo tako z vidika tolmačenja kot z vidika prevzemanja dela, stika z naročnikom, govorci, publiko ipd.

Najpomembneje pa je razširjati informacije o svoji dejavnosti. Seveda na začetku nihče ne bo trkal na naša vrata in nas prosil za tolmaške usluge. Mi smo tisti, ki moramo trkati na vrata (pošiljati ponudbe, prošnje, klicati morebitne naročnike) in ponujati svoje usluge. Mi smo tisti, ki moramo poskrbeti za marketing (tiskanje poslovnih vizitk, postavitev spletne strani). Mi smo tisti, ki moramo pristopiti k drugim in jim povedati, kaj počnemo in kako bi bili lahko zanje koristni. Ne le pri morebitnih poslovnih stikih, ampak tudi med prijatelji in znanci. Naj vedo s čim se ukvarjate in kakšne vrste storitve ponujate. Priskrbite jim nekaj svojih vizitk, ki jih lahko nato posredujejo komu, ki potrebuje jezkovne storitve. Saj veste, najboljša reklama je tista, ki gre od ust do ust.

Vstop na trg dela včasih ni najbolj prijetna izkušnja, toda če se nanj dobro pripravimo in imamo izdelano natančno strategijo, se začnejo stvari obračati v pravo zmer. En naročnik lahko kmalu pomeni tri nove, nato sedem, morda celo stalno sodelovanje. Potrebno se je le postaviti zase in imeti pred seboj jasno začrtan cilj. Pri tem nam lahko pomaga bližnja ali širša okolica, največ pa moramo za uspeh storiti sami. Koristne informacije seveda ležijo vse povsod. Za mlade podjetnike jih je precej na portalu mladipodjetnik.si, posebej s prevajalskim in tolmaškim področjem pa se ukvarja več blogerjev, med drugim prevajalka Marta Stelmazscak (@mstelmaszak na Twitterju), ki na svojem blogu predstavlja poslovno šolo za prevajalce z mnogimi koristnimi nasveti tako za začetnike (nedavno je pisala o tem, kako napisati življenjepis) kot tudi že izkušene prevajalce in tolmače v svobodnem poklicu.

Torej, kar pogumno naprej, mladi tolmači. Vse poti so vam odprte! :)