Tako je, kljub trenutni krizi in morda bolj sivemu vzdušju imajo slovenski tolmači letos dober razlog za praznovanje, saj Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije praznuje 40-letnico delovanja. Združenje je že od začetka delovanja predvsem branik tolmačenja v in iz slovenskega jezika ter varuh poklicnih standardov za konferenčno tolmačenje, s spreminjanjem okoliščin in položaja slovenščine v mednarodnem okolju pa se seveda njegovo poslanstno še zdaleč ni zaključilo. V trenutnih razmerah bi celo lahko rekli, da postaja vloga Združenja vse bolj pomembna, o čemer smo se lahko prepričali tudi v razpravi na okrogli mizi o izzivih slovenskega tolmača danes.
Poleg tega dogodka so v Združenju v tem prazničnem letu pripravili še vrsto drugih obeležitev te okrogle obletnice obstoja. Tako so že v začetku leta izdali poseben zbornik (dostopen tudi na spletu), ki združuje različne prispevke članov in članic, predvsem z vidika delovanja Združenja, pa tudi pripovedi različnih osebnih izkušenj tako tolmačev kot uporabnikov tolmačenja. Zanimivo branje, tako za vse, ki jih ta poklic mika, kot tudi za radovedneže, ki se jim ta poklic zdi zanimiv.
Pred kratkim je predsednica ZKTS, ga. Jana Veber, tudi gostovala v oddaji Jezikovni pogovori na radijskem programu ARS. Beseda je tekla o preteklosti in sedanjosti tolmaškega poklica ter o različnih vrstah tolmačenja, o izobraževanju in konkretnem poklicnem delu tolmačev, bodisi na prostem trgu kot v različnih ustanovah, ter o vlogi in ciljih ZKTS. Konec januarja bo na sporedu še druga oddaja, ki jo z veseljem pričakujemo.
Medijsko pojavljanje pa je prejšnji teden dopolnil še televizijski prispevek na nacionalni televiziji o 40-letnici delovanja ZKTS kot edinega stanovskega združenja tolmačenja. Vsi ti prispevki so seveda zelo dobrodošli, ne le zato da se obeleži ta pomemben jubilej, ampak tudi zato da Združenje in z njim tolmaški poklic postaneta v družbi bolj prepoznana in priznana. Tolmači smo v skladu s poklicno etiko in standardi kakovostnega dela pri nudenju svoje storitve v "drugem" planu (razen pri konsekutivnem tolmačenju, ko stojimo poleg govorca), zato je pomembno, da se vseeno pojavljamo v javnosti, da širša javnost spozna naše delo, prednosti dela z usposobljenimi tolmači. Le na ta način bomo lahko ohranili visoke poklicne (etične, delovne, tehnične) standarde konferenčnega tolmačenja in rabo slovenščine na mednarodni ravni.
Tolmačenje, tolmaški študij, tolmaške priprave, delovne izkušnje, peripetije v kabini, prebliski in misli o tolmačenju ... v spletnem dnevniku.
torek, 17. december 2013
torek, 10. december 2013
Razmišljanje o izzivih slovenskega tolmača
Krajše poročilo o okrogli mizi ZKTS si lahko preberete na njihovi spletni strani, fotografije pa na njihovem profilu na Facebooku, tukaj pa le nekaj iztočnic in misli, ki so se mi porodile ob in predvsem po dogodku. Ta je bil sicer zelo poučen z veliko informacijami, predvsem o študiju tolmačenja in nato o trenutnih razmerah tako na prostem tolmaškem trgu kot na institucionalnem področju (EU, slovenska državna uprava). Očitno je bilo to srečanje res že prepotrebno, saj smo v pol tretji uri (!) komaj dobro odprli razpravo, kar je dober znak za morebitne dogodke, za katere upam, da bodo po tem zgledu še sledili v ne tako oddaljeni prihodnosti.
Prva pomembna točka, ki jo želim izpostaviti, je močna prisotnost mladih tolmačev na okrogli mizi, kar po mojem mnenju kaže potrebo mladih, da si na začetku poklicne poti poiščejo okrilje in oporo znotraj uveljavljene strukture, predvsem pa zavedanje mladih, da je tovrstno stanovsko združevanje pomembno. V teh časih, ko se potreba po tolmačenju zaradi finančne krize zmanjšuje, je zlasti mlajša generacija tolmačev na slabšem, saj nima vzpostavljenih stikov z neposrednimi naročniki in uveljavljenimi kolegi, zaradi česar težje pride do prepotrebnih dejanskih izkušenj. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da so pri ZKTS izpostavili, da je včlanitev v Združenje mogoča tudi brez sicer zahtevanega števila tolmaški dni, temveč po uspešno prestanem preskusu oz. tolmaškem izpitu, ki ga na Združenju organizirajo, ko je za posamezno jezikovno kombinacijo dovolj interesentov.
Poleg tega se zdi odlična tudi zamisel o mentorstvu za mlade tolmače. Na začetku poklicne poti je vsak kdaj v dvomih, ne ve, na koga se obrniti za nasvet, pomoč ali zgolj toplo in ohrabrujočo besedo in potrditev, da je na pravi poti. Čeprav gre za velik projekt in so člani Združenja gotovo polno zasedeni, bi bila takšna oblika uvajanja mladih v poklic dobrodošla. Z zanimanjem bom spremljala dogajanje na tem področju in res upam, da se bo ideja sčasoma uresničila.
Kajti brez ustreznega usmerjanja, pravih informacij in stanovske podpore, so mladi tolmači lahko hitra tarča agresivnega pristopa različnih prevajalskih agencij. Njim se na okrogli mizi nismo posebej posvečali, žal tudi ni bilo nobenega predstavnika z njihovega brega, pa vendar je jasno, da so prav agencije tiste, ki danes v veliki meri krojijo tolmaški trg. S tem, ko poleg tolmaške storitve ponujajo tudi tolmaško opremo in prevajalske storitve, so za naročnike, npr. organizatorje konferenc, seveda veliko bolj zanimiva in praktična rešitev, ki ji posamezni tolmači težko konkuriramo.
Prav gotovo si končni naročniki želijo poenostaviti poslovanje in agencije so tu našle svoje mesto, a kaj potem ostane tolmačem? S posamičnim bojem in upiranjem zniževanju tarif ne bomo dosegli veliko, ker se bo vedno našel kdo, ki bo sprejel delo, pa če bo tarifa še tako nizka. Člani Združenja in somišljeniki morda res ne, zato pa toliko raje vsi tisti študentje, po možnosti celo takšni z ne-jezikovnih smeri. Takšnih Združenje s svojimi pozivi po solidarnosti gotovo ne bo doseglo.
Morda pa bi bila to dobra priložnost, da bi si Združenje kot zastopnik poklicnih tolmačev in varuh poklicnih standardov poskušal agencije vsaj deloma pridobiti na svojo stran. Morda z neko obliko "certificiranja" agencij, ki bi se držale sprejetih poklicnih standardov in pogojev za tolmaško delo, tolmaču pa bi kljub posredniškemu deležu (že obstaja konsenz, kolikšen je ta?) na koncu vseeno zagotovile ustrezen honorar. Verjetno se sliši idealistično, ampak verjetno je treba na nek način ugrizniti v to kislo jabolko, preden se bo tehtnica povsem prevesila na stran agencij in bomo tolmači ostali brez vsakega pogajalskega izhodišča. Prevajalske agencije sicer še vedno rastejo kot gobe po dežju, a osebno verjamem, da bodo dolgoročno preživele le tiste, ki bodo zagotavljale dobro storitev, torej zaposlovale ustrezno usposobljene in ustrezno plačane tolmače. Morda sem idealist, a druge rešitve preprosto ne vidim.
Potem se mi poraja še kar nekaj vprašanj, med drugim vprašanje tolmačenja na daljavo, ki bo prek različnih globalnih storitev (Babelverse) gotovo kmalu odločno zakorakalo tudi na naš trg. Pa področje vseživljenjskega učenja in morebitni seminarji rabe IKT in novih orodij pri tolmaškem delu (pametni telefoni, tablice). Tudi to so izzivi slovenskega tolmača danes, tudi na tem področju bo vloga ZKTS pomembna. Pomemben bo vsak tolmač in vsak zadovoljen in osveščen naročnik naših storitev, zato je jasno, da si moramo še naprej v prvi vrsti prizadevati za to, da vedno in povsod nudimo kakovostno, več kot le odlično tolmaško storitev.
Čeprav je prihodnost negotova, se nam je po mojem mnenju ni treba bati. Prav tako se mi tudi ne zdi smiselno na vrat na nos omejevati študijskih programov tolmačenja, čeprav se trg zdi na videz zasičen. Kaj pa vi mislite? Pred kakšne izzive je postavljen slovenski tolmač? Kako naj se nanje odzove? Vesela bom vsakega odziva!
Prva pomembna točka, ki jo želim izpostaviti, je močna prisotnost mladih tolmačev na okrogli mizi, kar po mojem mnenju kaže potrebo mladih, da si na začetku poklicne poti poiščejo okrilje in oporo znotraj uveljavljene strukture, predvsem pa zavedanje mladih, da je tovrstno stanovsko združevanje pomembno. V teh časih, ko se potreba po tolmačenju zaradi finančne krize zmanjšuje, je zlasti mlajša generacija tolmačev na slabšem, saj nima vzpostavljenih stikov z neposrednimi naročniki in uveljavljenimi kolegi, zaradi česar težje pride do prepotrebnih dejanskih izkušenj. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da so pri ZKTS izpostavili, da je včlanitev v Združenje mogoča tudi brez sicer zahtevanega števila tolmaški dni, temveč po uspešno prestanem preskusu oz. tolmaškem izpitu, ki ga na Združenju organizirajo, ko je za posamezno jezikovno kombinacijo dovolj interesentov.
Poleg tega se zdi odlična tudi zamisel o mentorstvu za mlade tolmače. Na začetku poklicne poti je vsak kdaj v dvomih, ne ve, na koga se obrniti za nasvet, pomoč ali zgolj toplo in ohrabrujočo besedo in potrditev, da je na pravi poti. Čeprav gre za velik projekt in so člani Združenja gotovo polno zasedeni, bi bila takšna oblika uvajanja mladih v poklic dobrodošla. Z zanimanjem bom spremljala dogajanje na tem področju in res upam, da se bo ideja sčasoma uresničila.
Kajti brez ustreznega usmerjanja, pravih informacij in stanovske podpore, so mladi tolmači lahko hitra tarča agresivnega pristopa različnih prevajalskih agencij. Njim se na okrogli mizi nismo posebej posvečali, žal tudi ni bilo nobenega predstavnika z njihovega brega, pa vendar je jasno, da so prav agencije tiste, ki danes v veliki meri krojijo tolmaški trg. S tem, ko poleg tolmaške storitve ponujajo tudi tolmaško opremo in prevajalske storitve, so za naročnike, npr. organizatorje konferenc, seveda veliko bolj zanimiva in praktična rešitev, ki ji posamezni tolmači težko konkuriramo.
Prav gotovo si končni naročniki želijo poenostaviti poslovanje in agencije so tu našle svoje mesto, a kaj potem ostane tolmačem? S posamičnim bojem in upiranjem zniževanju tarif ne bomo dosegli veliko, ker se bo vedno našel kdo, ki bo sprejel delo, pa če bo tarifa še tako nizka. Člani Združenja in somišljeniki morda res ne, zato pa toliko raje vsi tisti študentje, po možnosti celo takšni z ne-jezikovnih smeri. Takšnih Združenje s svojimi pozivi po solidarnosti gotovo ne bo doseglo.
Morda pa bi bila to dobra priložnost, da bi si Združenje kot zastopnik poklicnih tolmačev in varuh poklicnih standardov poskušal agencije vsaj deloma pridobiti na svojo stran. Morda z neko obliko "certificiranja" agencij, ki bi se držale sprejetih poklicnih standardov in pogojev za tolmaško delo, tolmaču pa bi kljub posredniškemu deležu (že obstaja konsenz, kolikšen je ta?) na koncu vseeno zagotovile ustrezen honorar. Verjetno se sliši idealistično, ampak verjetno je treba na nek način ugrizniti v to kislo jabolko, preden se bo tehtnica povsem prevesila na stran agencij in bomo tolmači ostali brez vsakega pogajalskega izhodišča. Prevajalske agencije sicer še vedno rastejo kot gobe po dežju, a osebno verjamem, da bodo dolgoročno preživele le tiste, ki bodo zagotavljale dobro storitev, torej zaposlovale ustrezno usposobljene in ustrezno plačane tolmače. Morda sem idealist, a druge rešitve preprosto ne vidim.
Potem se mi poraja še kar nekaj vprašanj, med drugim vprašanje tolmačenja na daljavo, ki bo prek različnih globalnih storitev (Babelverse) gotovo kmalu odločno zakorakalo tudi na naš trg. Pa področje vseživljenjskega učenja in morebitni seminarji rabe IKT in novih orodij pri tolmaškem delu (pametni telefoni, tablice). Tudi to so izzivi slovenskega tolmača danes, tudi na tem področju bo vloga ZKTS pomembna. Pomemben bo vsak tolmač in vsak zadovoljen in osveščen naročnik naših storitev, zato je jasno, da si moramo še naprej v prvi vrsti prizadevati za to, da vedno in povsod nudimo kakovostno, več kot le odlično tolmaško storitev.
Čeprav je prihodnost negotova, se nam je po mojem mnenju ni treba bati. Prav tako se mi tudi ne zdi smiselno na vrat na nos omejevati študijskih programov tolmačenja, čeprav se trg zdi na videz zasičen. Kaj pa vi mislite? Pred kakšne izzive je postavljen slovenski tolmač? Kako naj se nanje odzove? Vesela bom vsakega odziva!
torek, 19. november 2013
Izzivi slovenskega tolmača danes
Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije vabi na okroglo mizo z naslovom IZZIVI SLOVENSKEGA TOLMAČA DANES, ki bo potekala 22. novembra 2013, ob 17 h, v prostorih ZKTS (Trnovski pristan 2, Ljubljana).
Na okrogli mizi bo beseda tekla o aktualnih razmerah na trgu, upadu povpraševanja, delu agencij, sodelovanju pri oblikovanju razpisov, širjenju baze ponudnikov storitev tolmačenja na trgu in podobno. Dogodek je odprte narave, tako so nanj iskreno vabljeni vsi zainteresirani.
ZKTS prosi, da svojo udeležbo potrdite do srede, 20. novembra 2013. Ne zamudite!
Na okrogli mizi bo beseda tekla o aktualnih razmerah na trgu, upadu povpraševanja, delu agencij, sodelovanju pri oblikovanju razpisov, širjenju baze ponudnikov storitev tolmačenja na trgu in podobno. Dogodek je odprte narave, tako so nanj iskreno vabljeni vsi zainteresirani.
ZKTS prosi, da svojo udeležbo potrdite do srede, 20. novembra 2013. Ne zamudite!
ponedeljek, 28. oktober 2013
Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines
Those of you who are following me on Tweeter might have noticed that I am still alive and kicking, although this blog has not been active for quite a while now. I won't go into details about why and where the path has taken me the past few months, suffice to say that it has been quite a rollercoster, work-/study-/research- and mostly family-wise (yes, we have a new addition to our tribe). A nice rollercoster, that is! ;)
This past weekend, however, I have managed to go to Maribor for a couple of hours and participate at the international conference Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines. The conference was organized by the Department of Translation Studies at the Faculty of Arts in Maribor and I did not want to miss this opportunity to learn about new advances and other researchers' work in the field, and also network with fellow researchers from Slovenia and abroad. Hopefully, the event and the contacts we have established, especially with the Maribor colleagues will help reinforce the position our discipline has in our country and maybe even lay grounds for more cooperation between our two departments and enable possible common projects.
As you can check in the conference programme, there was a variety of topics presented, ranging from conference interpreting, court interpreting, community interpreting in relation to other disciplines, such as sociology, linguistics, didactics, anthropology, political science ... There was also a pre-conference workshop on experimental research in interpreting, led by Prof. Kilian G. Seeber from the University in Geneva. Unfortunately, I was not been able to attend to all of the sessions due to my maternal duties and lack of linguistic knowledge (I really need to give German a go! If not for fun, than I should do it to be able to access an important part of interpreting research community, publishing in German ...). One of the plenaries was in fact led by Prof. Erich Prunč who talked about the status and position of community interpreting (comparing it to the search for Cinderella's shoe ...).
But those presentation that I was able to catch were all quite interesting, for instance Maria Bakti's intervention on speech errors or disfluencies in simultaneus interpreting in which she presented the results of her study proving that speech errors are a common feature of any speech production, not just interpreting (something jury members at exams might want to think about). Another interesting paper was that by Csilla Szabó on the importance of field practice in conference interpreter training in which she gave practical advice and present her own experience on how to organize such practice. We all know, that learning by doing is one of the best approaches to training any kind of skill.
All in all, I believe that the conference was a success and hopefully, there will be other editions in the future, showing that Slovenia, too, deserves a place on the interpreting research map.
This past weekend, however, I have managed to go to Maribor for a couple of hours and participate at the international conference Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines. The conference was organized by the Department of Translation Studies at the Faculty of Arts in Maribor and I did not want to miss this opportunity to learn about new advances and other researchers' work in the field, and also network with fellow researchers from Slovenia and abroad. Hopefully, the event and the contacts we have established, especially with the Maribor colleagues will help reinforce the position our discipline has in our country and maybe even lay grounds for more cooperation between our two departments and enable possible common projects.
It was a wonderful sunny day in Maribor |
Prof. Prunč at Interpreting Studies at the Crossroads of Disciplines |
All in all, I believe that the conference was a success and hopefully, there will be other editions in the future, showing that Slovenia, too, deserves a place on the interpreting research map.
sreda, 29. maj 2013
Ko smo odprli vrata
V petek, 24. maja 2013, smo na široko odprli vrata učilnice 31 in podrli steno, ki jo ločuje od našega tolmaškega kabineta. Študentov je prišlo nepričakovano veliko in vsi so si z zanimanjem (bolj od daleč) ogledovali tolmaške kabine in si na ušesa natikali slušalke.
Najprej smo prisluhnili kratkima predstavitvama tolmačenja za skupnost. Najprej nam je Peter Umek v francoščini spregovoril o tolmačenju v postopkih za pridobivanje azila in o tem, kaj takšno delo pomeni, kako se sam sooča s težavami in izzivi. Potem pa nam je Lars Felgner povedal še nekaj o izzivih medicinskega tolmačenja, področju, ki v Sloveniji žal še ni urejeno, kot bi bilo potrebno in kot je zanj poskrbljeno drugod po svetu.
Oba govora so naši letošnji tolmači simultano tolmačili v slovenščino, tako da so bili naši obiskovalci hkrati deležni dvojne predstavitve, tako tolmačenja za skupnost kot konferenčnega tolmačenja, ki ga je mogoče študirati na OP FF. Med pavzo obiskovalci niso mogli skriti navdušenja, letošnji študentje pa so si tudi že lahko čestitali, saj so prebili led in prestali prvi preizkus pred res večjo publiko.
Po prigrizku smo se z video-konferenčnim klicem povezali s tolmači iz Evropskega parlamenta, kar je postala že stalna praksa pri našem pedagoškem delu. Vsaj enkrat mesečno imajo tako naši študentje možnost vaditi tolmačenje z rojenimi govorci tujih jezikov/poklicnimi tolmači v evropskih institucijah, ki jim po koncu njihovega podajanja vedno tudi nudijo koristne nasvete in povratne informacije. Tovrstno sodelovanje se je izkazalo kot zelo koristno, saj se po eni strani študentje prej znebijo treme, hkrati pa imajo neposreden stik s tolmači, ki so že aktivni v institucijah EU in tako iz lastnih izkušenj in prakse nudijo nasvete in priporočila, obenem pa dobijo tudi občutek, kaj se od njih pričakuje (oz. kaj bi pričakoval potencialni delodajalec).
Tudi letošnji dan odprtih vrat se je tako zaključil z navdušenjem nad tem, kaj po enem samem letu že znajo in zmorejo naši študentje, prav gotovo pa smo tudi tokrat uspeli še pri kom zbuditi zanimanje nad tem krasnim poklicem (in študijem, seveda!). Ob tem moram še poudariti, da je drugostopenjski študij konferenčnega tolmačenja odprt tudi za študente, ki prvostopenjski študij zaključujejo na drugih oddelkih in nejezikovnih smereh ali fakultetah. Pomembno je le, da ste odprte glave in duha in da vam jeziki tečejo kot namazani! Če ustrezate temu opisu, se brž prijavite! ;)
PS: Hvala letošnjim študentom in govorcem, da so mi dovolili objavo fotografij!
Najprej smo prisluhnili kratkima predstavitvama tolmačenja za skupnost. Najprej nam je Peter Umek v francoščini spregovoril o tolmačenju v postopkih za pridobivanje azila in o tem, kaj takšno delo pomeni, kako se sam sooča s težavami in izzivi. Potem pa nam je Lars Felgner povedal še nekaj o izzivih medicinskega tolmačenja, področju, ki v Sloveniji žal še ni urejeno, kot bi bilo potrebno in kot je zanj poskrbljeno drugod po svetu.
Oba govora so naši letošnji tolmači simultano tolmačili v slovenščino, tako da so bili naši obiskovalci hkrati deležni dvojne predstavitve, tako tolmačenja za skupnost kot konferenčnega tolmačenja, ki ga je mogoče študirati na OP FF. Med pavzo obiskovalci niso mogli skriti navdušenja, letošnji študentje pa so si tudi že lahko čestitali, saj so prebili led in prestali prvi preizkus pred res večjo publiko.
Po prigrizku smo se z video-konferenčnim klicem povezali s tolmači iz Evropskega parlamenta, kar je postala že stalna praksa pri našem pedagoškem delu. Vsaj enkrat mesečno imajo tako naši študentje možnost vaditi tolmačenje z rojenimi govorci tujih jezikov/poklicnimi tolmači v evropskih institucijah, ki jim po koncu njihovega podajanja vedno tudi nudijo koristne nasvete in povratne informacije. Tovrstno sodelovanje se je izkazalo kot zelo koristno, saj se po eni strani študentje prej znebijo treme, hkrati pa imajo neposreden stik s tolmači, ki so že aktivni v institucijah EU in tako iz lastnih izkušenj in prakse nudijo nasvete in priporočila, obenem pa dobijo tudi občutek, kaj se od njih pričakuje (oz. kaj bi pričakoval potencialni delodajalec).
Tudi letošnji dan odprtih vrat se je tako zaključil z navdušenjem nad tem, kaj po enem samem letu že znajo in zmorejo naši študentje, prav gotovo pa smo tudi tokrat uspeli še pri kom zbuditi zanimanje nad tem krasnim poklicem (in študijem, seveda!). Ob tem moram še poudariti, da je drugostopenjski študij konferenčnega tolmačenja odprt tudi za študente, ki prvostopenjski študij zaključujejo na drugih oddelkih in nejezikovnih smereh ali fakultetah. Pomembno je le, da ste odprte glave in duha in da vam jeziki tečejo kot namazani! Če ustrezate temu opisu, se brž prijavite! ;)
Prevzem slušalk |
Pozdrav koordinatorice študija |
Pripravljeni na akcijo! |
Akcija, tolmačimo! |
PS: Hvala letošnjim študentom in govorcem, da so mi dovolili objavo fotografij!
sreda, 22. maj 2013
Simulacija konference - predstavitev študija MA Tolmačenje (beri: Iščemo sveže obraze! :))
V petek, 24. 5. 2013, bo na Oddelku za prevajalstvo FF UL dan odprtih vrat s simulacijo konference in predstavitvijo drugostopenjskega študija MA Tolmačenje, ki ga oddelek kot edini v Sloveniji izvaja skladno s smernicami evropske mreže EMCI.
Med 9.30 in 10.00 bo v predavalnici 31 (pritličje desno) najprej predaval Peter Umek, njegov prispevek ima naslov Les défis de l'interprétation dans les procédures d'asile, potem pa še Lars Felgner s prispevkom Schluss mit dem Laiendolmetschen in Krankenhäusern! Warum eine Professionalisierung des medizinischen Dolmetschens dringend notwendig ist. Oba govora bodo naši letošnji študentje simultano tolmačili, potem pa sledi kratek neformalni pogovor o študiju tolmačenja s prigrizkom.
Med 11.00 in 13.00 pa lahko prisostvujete videokonferenci z Evropskim parlamentom, ki je del rednega izobraževanja tolmačev. Profesionalni tolmači v Bruslju bodo pripravili govore v angleškem in nemškem jeziku, naši študentje, pa jih bodo nato konsekutivno tolmačili v slovenščino in po vaji dobili povratne informacije tolmačev iz Bruslja.
Imate radi slovenščino? So vam tudi tuji jeziki blizu? Ste razgledani in željni vedno novega znanja? Pred javnim nastopanjem ne otrpnete? Si želite praktično usmerjen študij? Potem je drugostopenjski študij konferenčnega tolmačenja kot nalašč za vas! ;) Pridite na dan odprtih vrat in se prepričajte!
sreda, 8. maj 2013
Predavanje o sodnem tolmačenju in tolmačenju za skupnost
Tudi letošnji maj bo za študente prevajalstva pester mesec: poleg rednih vaj, seminarjev in priprav na junijske zaključne izpite se nam obeta še nekaj izrednih dogodkov. Prvi od njih že ta teden, saj na Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani na obisk prihaja dr. Anu Viljanmaa, sodna tolmačka in predavateljica z Univerze Tampere, Finska. V petek, 10. maja 2013, bo imela predavanje o problematiki sodnega tolmačenja in tolmačenja za skupnost. Dobimo se ob 9.00 v predavalnico 011. Lepo vabljeni!
torek, 16. april 2013
10. strokovno izobraževanje za sodne tolmače (Sekcija sodnih tolmačev pri DZTPS)
V sredo, 24. 4. 2013, ob 16. uri, bo na Pravni fakultete v Ljubljani 10. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS. Tokrat gre za jezikovni seminar, namenjen sodnim tolmačem in prevajalcem za nemški jezik. Predavatelja Nevena Vrbnjak in Andrej Pikalo se bosta osredotočala na dileme pri prevajanju v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja (kriminalistično terminologijo, oblike mednarodnega policijskega sodelovanja in vrste besedil, ki se pri tem uporabljajo, žargonske izraze, praktični prevod slovenskega in nemškega obrazca) ter prevajanje in tolmačenje v sodni dvorani na slovenskih sodiščih.
Več informacij najdete na povezavi oz. na spletni strani DZTPS, v rubriki "Novice in obvestila".
Več informacij najdete na povezavi oz. na spletni strani DZTPS, v rubriki "Novice in obvestila".
sreda, 27. marec 2013
Kolokvij Pravo in jezik
Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije ter Pravna
fakulteta Univerze v Mariboru, Inštitut za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava,
vabita na kolokvij z naslovom Pravo in jezik, ki bo v petek, 12. aprila 2013 na
Pravni fakulteti v Mariboru. Zaradi
krajevne bližine nemškemu govornemu področju bo dogodek tematsko in jezikovno
osredotočen na nemški in angleški jezik.
Kolokvij je v prvi vrsti namenjen stalnim sodnim tolmačem in pravnim prevajalcem, prav tako pa tudi pravnikom in jezikoslovcem ter drugi zainteresirani javnosti. S kolokvijem želimo poglobiti razumevanje jezika v pravu in narediti filozofijo prava dostopnejšo, predvsem za nepravnike in vse, ki se ukvarjajo s pravnim prevajanjem in sodnim tolmačenjem.
Ker sodi kolokvij v sklop strokovnega izobraževanja in pridobivanja praktičnih izkušenj, kot to določa četrti odstavek 84. člena Zakona o sodiščih, prejmejo stalni sodni tolmači potrdilo o udeležbi, ki se priznava kot dokazilo za izobraževanje sodnih tolmačev.
Morebitna vprašanja lahko pošljete na info@sodni-tolmači.si ali na sodni.tolmaci@gmail.com. Na kolokvij se lahko registrirate na naslovu https://www.1ka.si/a/24026.
Vabljeni!
Kolokvij je v prvi vrsti namenjen stalnim sodnim tolmačem in pravnim prevajalcem, prav tako pa tudi pravnikom in jezikoslovcem ter drugi zainteresirani javnosti. S kolokvijem želimo poglobiti razumevanje jezika v pravu in narediti filozofijo prava dostopnejšo, predvsem za nepravnike in vse, ki se ukvarjajo s pravnim prevajanjem in sodnim tolmačenjem.
Ker sodi kolokvij v sklop strokovnega izobraževanja in pridobivanja praktičnih izkušenj, kot to določa četrti odstavek 84. člena Zakona o sodiščih, prejmejo stalni sodni tolmači potrdilo o udeležbi, ki se priznava kot dokazilo za izobraževanje sodnih tolmačev.
Morebitna vprašanja lahko pošljete na info@sodni-tolmači.si ali na sodni.tolmaci@gmail.com. Na kolokvij se lahko registrirate na naslovu https://www.1ka.si/a/24026.
Vabljeni!
četrtek, 31. januar 2013
Entre deux voix … littéralement
Après tant
d’annonces et messages vus concernant l’apparition du roman, qui parle d’une
jeune interprète et en plus, a été écrit par une interprète, j’étais impatiente
de plonger dans la lecture. Et comme j’ai de la chance d’avoir de bonnes amies je n’ai même pas eu des
efforts à faire pour me procurer ce livre parce qu’il est venu à moi comme un beau cadeau inattendu de Noël.
Pas comme Tiina, qui a déjà examiné beaucoup de livres qui touchent d’une manière ou autre à notre
profession, pour moi c’était plutôt la curiosité qui m’a attiré vers ce roman et je m’attendais à une bonne lecture, à une histoire intéressante et réaliste parce que l’auteur est interprète elle-même.
Ce fait même
était aussi une des raisons pour lesquelles je voulais lire ce
livre et de cette manière donner mon soutien, si bien que plus symbolique
qu’autre, à un(e) professionnel(le) qui garde aussi l’esprit et l’énergie pour cultiver
une activité créative hors des son travail pur et dur. Comme le magnifique
Alejandro Moreno Ramos qui ne cesse pas de nous faire rire avec sa bandedessinée sur Mox ; ou une collègue slovène qui est la force motrice d’un
des plus grands forums sur les questions de traduction et joue dans un
orchestre local et en plus fait ressortir sa créativité dans la production des bijoux
et autres petits objets. (Quand je serai grande – et que mes petites le seront
aussi – je vais me lancer dans une chose créative moi-aussi !)
Pour retourner au
premier œuvre de Jenny Sigot Miller, Entre deux voix, je dois d’abord dire
qu’il s’agit d’une histoire intéressante avec de beaux passages qui rendent
hommage à notre profession (des clichés, mais ça passe). Mais de l’autre côté, je tiens vous tenir en garde
de ne pas vous attendre à un roman accompli, qui en plus raconte le travail et la vie des
interprètes d’une manière fidèle et proche à la réalité. Il y a quelque chose qui me manque ou qui n’est pas trop claire. Est-ce qu’il s’agit d’un roman policier ? Un roman d’amour ? Une éloge (ou pas vraiment) à notre profession ?
En plus, le personnage principal, la jeune interprète ne me
semble pas bien développé comme héroïne. Bien sûr, elle est jeune et un peu naïve, elle ne sait pas vraiment que faire avec cette collègue qui
lui fait pas mal de problèmes. Mais naïve est une chose, stupidité par contre,
ça ne passe pas, même dans la fiction il y a les limites ! Je doute fort bien qu’une personne adulte qui se sent menacée à un tel point qu’elle a
peur pour sa vie, ne aille pas le dénoncer à la Police et cherche à trouver des solutions
d’hébergement alternatives (et la famille ou les amies, les interprètes ne les
ont pas ?).
C’est pourtant
vrai que la compétition ou la rivalité, si vous voulez, entre les interprètes
existent bel et bien, je suis persuadée que ça vaut pour toutes les
professions et c’est une des premières leçons qu’un jeune professionnel dans
n’importe quel métier doit apprendre à gérer (=accepter).
Or, je trouve assez invraisemblable qu’une jeune interprète sans expérience enchaine les contrats pratiquement l’un après l’autre, même d’interpréter pour un chef d’état le plus important (ou presque) sur la planète et en plus faire une photo avec lui qui fera la une de la presse ...
Un aspect
important de la profession qui a été soulevé dans le roman est l’adhésion à
une association professionnelle (locale/nationale/internationale). Je crois que
c’est aussi un des premiers pas à faire lorsque on commence notre carrière.
Mais de nouveau, je songe déménager en Suisse si les choses sont si simples
pour les jeunes interprètes comme le décrit le roman. Chez nous, en plus du nombre des jours d’interprétation très limité, une jeune interprète qui
commence sa carrière dans le marché privé, et surtout travaillant pour des
agences de traduction et interprétation, a peu de chances à croiser dans la
cabine un interprète chevronné membre de l’association nationale (et encore
moins internationale) des interprètes de conférences qui pourrait lui procurer
le sponsorat nécessaire (en effet 3 sponsorats) pour se joindre à une telle
association. Ce qui est dommage, mais on ne peut rien y faire (sauf déménager
en Suisse) – au moins d’après mon expérience en trois ans après les études.
Mais peut-être je ne suis pas née sous un bon signe ou je n’ai pas opté pour la
meilleure stratégie dans mes démarches professionnelles.
Bref, je pense
que le roman Entre deux voix pourrait
bien vous intéresser si vous êtes interprètes ou pas, au moins pour vous amuser
et vous détacher un peu de votre vie très stressée. Si vous êtes en train de
vous décider pour ce métier, ne croyez pas à toutes ces histoires de menaces,
les interprètes chevronnés sont (normalement) assez accueillants envers les
jeunes collègues. En revanche, comme
c’est aussi bien décrit dans le livre plusieurs fois, préparez-vous à un
travail dur avant les conférences, à beaucoup de lecture et recherches concernant
des sujets très spécialisés comme l’astrophysique ou la pharmacie ou les bilans
annuels des entreprises.
Et n’oubliez pas
qu’être interprète est un très beau métier et nous devons tous nous efforcer à
le (re)présenter d’une manière correcte et professionnelle avec chaque notre
contrat, mais aussi au-delà de ça en public en général. Même dans la
littérature avec des romans policiers ou romans d’amour …
Naročite se na:
Objave (Atom)