Prva pomembna točka, ki jo želim izpostaviti, je močna prisotnost mladih tolmačev na okrogli mizi, kar po mojem mnenju kaže potrebo mladih, da si na začetku poklicne poti poiščejo okrilje in oporo znotraj uveljavljene strukture, predvsem pa zavedanje mladih, da je tovrstno stanovsko združevanje pomembno. V teh časih, ko se potreba po tolmačenju zaradi finančne krize zmanjšuje, je zlasti mlajša generacija tolmačev na slabšem, saj nima vzpostavljenih stikov z neposrednimi naročniki in uveljavljenimi kolegi, zaradi česar težje pride do prepotrebnih dejanskih izkušenj. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da so pri ZKTS izpostavili, da je včlanitev v Združenje mogoča tudi brez sicer zahtevanega števila tolmaški dni, temveč po uspešno prestanem preskusu oz. tolmaškem izpitu, ki ga na Združenju organizirajo, ko je za posamezno jezikovno kombinacijo dovolj interesentov.
Poleg tega se zdi odlična tudi zamisel o mentorstvu za mlade tolmače. Na začetku poklicne poti je vsak kdaj v dvomih, ne ve, na koga se obrniti za nasvet, pomoč ali zgolj toplo in ohrabrujočo besedo in potrditev, da je na pravi poti. Čeprav gre za velik projekt in so člani Združenja gotovo polno zasedeni, bi bila takšna oblika uvajanja mladih v poklic dobrodošla. Z zanimanjem bom spremljala dogajanje na tem področju in res upam, da se bo ideja sčasoma uresničila.
Kajti brez ustreznega usmerjanja, pravih informacij in stanovske podpore, so mladi tolmači lahko hitra tarča agresivnega pristopa različnih prevajalskih agencij. Njim se na okrogli mizi nismo posebej posvečali, žal tudi ni bilo nobenega predstavnika z njihovega brega, pa vendar je jasno, da so prav agencije tiste, ki danes v veliki meri krojijo tolmaški trg. S tem, ko poleg tolmaške storitve ponujajo tudi tolmaško opremo in prevajalske storitve, so za naročnike, npr. organizatorje konferenc, seveda veliko bolj zanimiva in praktična rešitev, ki ji posamezni tolmači težko konkuriramo.
Prav gotovo si končni naročniki želijo poenostaviti poslovanje in agencije so tu našle svoje mesto, a kaj potem ostane tolmačem? S posamičnim bojem in upiranjem zniževanju tarif ne bomo dosegli veliko, ker se bo vedno našel kdo, ki bo sprejel delo, pa če bo tarifa še tako nizka. Člani Združenja in somišljeniki morda res ne, zato pa toliko raje vsi tisti študentje, po možnosti celo takšni z ne-jezikovnih smeri. Takšnih Združenje s svojimi pozivi po solidarnosti gotovo ne bo doseglo.
Morda pa bi bila to dobra priložnost, da bi si Združenje kot zastopnik poklicnih tolmačev in varuh poklicnih standardov poskušal agencije vsaj deloma pridobiti na svojo stran. Morda z neko obliko "certificiranja" agencij, ki bi se držale sprejetih poklicnih standardov in pogojev za tolmaško delo, tolmaču pa bi kljub posredniškemu deležu (že obstaja konsenz, kolikšen je ta?) na koncu vseeno zagotovile ustrezen honorar. Verjetno se sliši idealistično, ampak verjetno je treba na nek način ugrizniti v to kislo jabolko, preden se bo tehtnica povsem prevesila na stran agencij in bomo tolmači ostali brez vsakega pogajalskega izhodišča. Prevajalske agencije sicer še vedno rastejo kot gobe po dežju, a osebno verjamem, da bodo dolgoročno preživele le tiste, ki bodo zagotavljale dobro storitev, torej zaposlovale ustrezno usposobljene in ustrezno plačane tolmače. Morda sem idealist, a druge rešitve preprosto ne vidim.
Potem se mi poraja še kar nekaj vprašanj, med drugim vprašanje tolmačenja na daljavo, ki bo prek različnih globalnih storitev (Babelverse) gotovo kmalu odločno zakorakalo tudi na naš trg. Pa področje vseživljenjskega učenja in morebitni seminarji rabe IKT in novih orodij pri tolmaškem delu (pametni telefoni, tablice). Tudi to so izzivi slovenskega tolmača danes, tudi na tem področju bo vloga ZKTS pomembna. Pomemben bo vsak tolmač in vsak zadovoljen in osveščen naročnik naših storitev, zato je jasno, da si moramo še naprej v prvi vrsti prizadevati za to, da vedno in povsod nudimo kakovostno, več kot le odlično tolmaško storitev.
Čeprav je prihodnost negotova, se nam je po mojem mnenju ni treba bati. Prav tako se mi tudi ne zdi smiselno na vrat na nos omejevati študijskih programov tolmačenja, čeprav se trg zdi na videz zasičen. Kaj pa vi mislite? Pred kakšne izzive je postavljen slovenski tolmač? Kako naj se nanje odzove? Vesela bom vsakega odziva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar