Iztekajoče se leto je bilo zame izjemno pestro in navdihujoče. Po koncu porodniškega dopusta sem začela z raziskovalnim delom in jeseni še s pedagoškim delom, poleg tega pa sem imela vsaj enkrat mesečno priložnost tolmačiti, tako da sem hitro spet "padla" v delovno kolesje. Predvsem me veseli, da sem uspela pridobiti dragocene praktične izkušnje iz tolmačenja, tako konferenčnega (simultanega in konsekutivnega) kot tudi povezovalnega in šepetanega tolmačenja. S tem sem razbila mit, da je na našem malem trgu težko prodreti kot freelance novinec, kar mi je dalo še večji zagon za naprej.
Kot sem zapisala že v eni od prejšnjih objav, sem tudi pedagoško delo sprejela z navdušenjem, tudi s strahom, a vseeno bolj kot priložnost in izziv. Po nekaj mesecih lahko potrdim, da je bila to ena od mojih najboljših izkušenj, od katere sem se že v tem kratkem času veliko naučila in si pridobila še več znanja in veščin tako s področja tolmačenja kot učenja.
Leto 2011 pa mi je povsem nepričakovano prineslo še eno krasno izkušnjo, in sicer mednarodno spletno druženje v okviru srečanj #IntJC na Twitterju na vsaka dva tedna, ki se je na moje veliko presenečenje izkazalo kot dobra in trdoživa "akcija", ki je uspešno prestala prve tri mesece in proti koncu pridobila že zavidljivo veliko število sodelujočih tolmačev. Tudi sama sem trdno prepričana, da gre za dragoceno pridobitev v tolmaški sferi, saj se lahko tolmači na ta način na neformalen in sproščen način pogovarjajo in izmenjujejo izkušnje o različnih vidikih našega poklica in dejanskega dela. Kar je najbolje pri tej pobudi pa je, da pri njej lahko sodelujejo tako izkušeni tolmači kot novinci in študentje, formalno usposobljeni ali samouki tolmači, konferenčni tolmači ali tolmači za skupnost. Vsak lahko veliko prispeva in gotovo lahko tudi vsak izve kaj koristnega in zanimivega zase in njegovo poklicno pot. In za vse to gre zahvala francoskemu tolmaču Lionelu iz Tokia!
Seveda je leto 2011 zame prelomno tudi zato, ker sem v tem letu začela pisati ta blog. Navdih in spodbuda seveda prihajata iz tolmačenja, vendar so me k dejanskemu pisanju najbolj spodbudili zapisi drugih tolmačev, ki so navedeni v seznamu na desni strani. Pokukajte kdaj tudi k njim in se prepričajte, kako fajn so! :)
Upam, da sem z dosedanjimi objavami uspela dobro začrtati pot in da jo bom v naslednjem letu (redneje) nadaljevala z novimi, zanimivimi in koristnimi objavami za študente tolmačenja, tolmače in širšo javnost. Vsem bralcem se že zdaj zahvaljujem, da (redno) prihajate na to stran, in hvala tudi za vse komentarje in pohvale, ki ste mi jih posredovali prek spleta in v živo. Cenim jih in so mi velika spodbuda tudi za naprej.
Leto, ki se poslavlja, je bilo zame tako v mnogih vidikih zame prelomno, vsekakor je bilo pestro in lepo. Upam in želim, da bo tudi leto 2012 krasno leto - za vse! Lepe praznike in srečno!
Za konec pa še en božični video - tolmaški seveda, ker tudi Božiček včasih potrebuje tolmača!
Tolmačenje, tolmaški študij, tolmaške priprave, delovne izkušnje, peripetije v kabini, prebliski in misli o tolmačenju ... v spletnem dnevniku.
četrtek, 22. december 2011
petek, 16. december 2011
Nad tolmačenje z raziskavami?
Leto se počasi bliža koncu in ljudje s(m)o vedno bolj praznično razpoloženi, k čemur gotovo znatno pomaga tudi okolica z okrašenostjo, glasbo in, priznajmo, vonjem po svežem kuhanem vinu, ki se vije po ulicah in mimo kavarn (ali pa je tako samo v Ljubljani?).
Mene sicer še čaka en delovni teden, za katerega imam seveda velike načrte. Zamisli o mojem raziskovalnem delu so vse bolj otipljive in določne, upam, da mi uspe narediti še tisti ključni preboj - dejansko začeti! Tako z zbiranjem gradiva kot s pisanjem in dodatnim iskanjem literature.
Raziskovanje tolmačenja se nekaterim morda zdi neobičajno ali celo nepomembno, saj gre za izključno praktično dejavnost, za katero je pomembno le, da jo obvladaš, pot do tja pa tako ali tako vodi samo skozi praktično delo, delo in še malo praktičnega dela in izkušenj. Ampak tako kot pri vseh stvareh tudi za tolmačenje velja, da je prakso mogoče podkrepiti s teorijo, seveda pa drži tudi obratno. Raziskovanje in teoretično ukvarjanje s tolmačenjem seveda ni nova stvar, že desetletja se raziskovalci (nekateri tudi sami tolmači, drugi ne) ubadajo z različnimi vidiki tolmačenja, od samega procesa tolmačenja in delovanja možgan pri tem, usposabljanja tolmačev, razvijanja etičnih standardov, zavzemanja za standarde in pogoje dela, do povsem specifičnih tolmaških zagat, povezanih z določenim okoljem ali jezikovnim parom. Možnosti je nešteto. Vse so lahko zanimive. Vse so (bi lahko bile) koristne.
Kaj je namreč smisel raziskovanja? Če sem zaposlena na določeni ustanovi v okviru določenega raziskovalnega projekta, kaj to pomeni zame? Da opravim svoj del raziskovanja, napišem kakšen članek in nato zaključim s to zgodbo? Nikakor ne. Raziskovanje ni samo sebi namen. Kot raziskovalka čutim moralno dolžnost in kot tolmačka tudi poklicno dolžnost, da svojo raziskavo in delo vodim v smeri pridobivanja novih znanj, novih poudarkov, ki jih nato na tak ali drugačen način vrnem družbi in poklicnemu/akademskemu okolju. Kot zaposlena v javnem sektorju in porabnica davkoplačevalskega denarja se čutim dolžna izpeljati svoje delo tako, da bo obrodilo nekaj konkretnega in koristnega za javnost. Poleg raziskovalnega dela sem si tako kot osebni cilj zastavila oblikovanje te spletne strani, dnevnika, prek katerega želim razširjati informacije (spread the word!) o tolmačenju, usposabljanju in delu. Menim, da je prav in dobro, da se o našem poklicu govori, da ga ljudje spoznajo, da vanj pritegnemo nove mlade (ali manj mlade), da se predstavimo tudi na zunaj. Seveda sem jaz le ena v skupini tolmačev, drugi imajo gotovo druge in drugačne zgodbe. Morda bodo moje misli še koga spodbudile k pisanju, tako kot so mene spodbudile mislih drugih tolmačev(@bootheando, @aidagda, @tulkur, @interpdiaries, @lioneltokyo ...).
Če koga zanima, kako lahko postanete (še) boljši simultani tolmači, kako se drugi tolmači pripravljajo na simultano tolmačenje in kaj priporočajo kot najboljšo obliko vaje, pokukajte jutri na #IntJC na Twitterju. Dobimo se ob 14h po našem času, pogovor lahko spremljate anonimno, še bolj dobrodošlo pa je, če tudi sami kaj prispevate k debati. Saj veste, the more the merrier!
Mene sicer še čaka en delovni teden, za katerega imam seveda velike načrte. Zamisli o mojem raziskovalnem delu so vse bolj otipljive in določne, upam, da mi uspe narediti še tisti ključni preboj - dejansko začeti! Tako z zbiranjem gradiva kot s pisanjem in dodatnim iskanjem literature.
Raziskovanje tolmačenja se nekaterim morda zdi neobičajno ali celo nepomembno, saj gre za izključno praktično dejavnost, za katero je pomembno le, da jo obvladaš, pot do tja pa tako ali tako vodi samo skozi praktično delo, delo in še malo praktičnega dela in izkušenj. Ampak tako kot pri vseh stvareh tudi za tolmačenje velja, da je prakso mogoče podkrepiti s teorijo, seveda pa drži tudi obratno. Raziskovanje in teoretično ukvarjanje s tolmačenjem seveda ni nova stvar, že desetletja se raziskovalci (nekateri tudi sami tolmači, drugi ne) ubadajo z različnimi vidiki tolmačenja, od samega procesa tolmačenja in delovanja možgan pri tem, usposabljanja tolmačev, razvijanja etičnih standardov, zavzemanja za standarde in pogoje dela, do povsem specifičnih tolmaških zagat, povezanih z določenim okoljem ali jezikovnim parom. Možnosti je nešteto. Vse so lahko zanimive. Vse so (bi lahko bile) koristne.
Kaj je namreč smisel raziskovanja? Če sem zaposlena na določeni ustanovi v okviru določenega raziskovalnega projekta, kaj to pomeni zame? Da opravim svoj del raziskovanja, napišem kakšen članek in nato zaključim s to zgodbo? Nikakor ne. Raziskovanje ni samo sebi namen. Kot raziskovalka čutim moralno dolžnost in kot tolmačka tudi poklicno dolžnost, da svojo raziskavo in delo vodim v smeri pridobivanja novih znanj, novih poudarkov, ki jih nato na tak ali drugačen način vrnem družbi in poklicnemu/akademskemu okolju. Kot zaposlena v javnem sektorju in porabnica davkoplačevalskega denarja se čutim dolžna izpeljati svoje delo tako, da bo obrodilo nekaj konkretnega in koristnega za javnost. Poleg raziskovalnega dela sem si tako kot osebni cilj zastavila oblikovanje te spletne strani, dnevnika, prek katerega želim razširjati informacije (spread the word!) o tolmačenju, usposabljanju in delu. Menim, da je prav in dobro, da se o našem poklicu govori, da ga ljudje spoznajo, da vanj pritegnemo nove mlade (ali manj mlade), da se predstavimo tudi na zunaj. Seveda sem jaz le ena v skupini tolmačev, drugi imajo gotovo druge in drugačne zgodbe. Morda bodo moje misli še koga spodbudile k pisanju, tako kot so mene spodbudile mislih drugih tolmačev(@bootheando, @aidagda, @tulkur, @interpdiaries, @lioneltokyo ...).
Če koga zanima, kako lahko postanete (še) boljši simultani tolmači, kako se drugi tolmači pripravljajo na simultano tolmačenje in kaj priporočajo kot najboljšo obliko vaje, pokukajte jutri na #IntJC na Twitterju. Dobimo se ob 14h po našem času, pogovor lahko spremljate anonimno, še bolj dobrodošlo pa je, če tudi sami kaj prispevate k debati. Saj veste, the more the merrier!
Naročite se na:
Objave (Atom)