V Evropi je precej znanih in slovitih tolmaških šol, seznam univerz, ki nudijo drugostopenjski (MA) študijski program konferenčnega tolmačenja, si lahko ogledate tukaj. Za tolmaškega študija željne Slovence pa je nabor možnosti nekoliko ožji, saj programe s slovenščino kot delovnim (maternim) jezikom, ne ponuja prav veliko univerz. Če se ne motim (če se, me, prosim, popravite!), v slavni pariški šoli ESIT program (in učitelje) za določen jezik zagotovijo, če imajo vsaj tri kandidate s tem maternim jezikom.
Če torej nimate še dveh kolegov, ki si enako goreče želita študija na tej univerzi (in vsi opravite preizkuse), je lažje, če se odločite za drugostopenjski tolmaški program na Oddelku za prevajalstvo FF Univerze v Ljubljani ali na Oddelku za prevodoslovje FF Univerze v Mariboru. Primorcem bi bila morda (ne le zaradi odlične kave in prijetnejšega podnebja) ljubša izbira študij v Trstu na SSLMIT, ki ima že zelo dolgo tradicijo izobraževanja prevajalskih in tolmaških kadrov, Štajerci pa že pregovorno raje zavijejo v bližnji Graz, na inštitut za teoretično in uporabno prevodoslovje. Po novem je na ljubljanskem oddelku mogoče izbrati tudi študij v okviru skupnega programa z graškim inštitutom, pri katerem študentje enega od semestrov preživijo na partnerski univerzi, kjer opravljajo tudi del študijskih obveznosti.
Sama najbolje poznam študij v Ljubljani, zato bom tudi v nadaljevanju kaj več pisala s tega zornega kota. Vesela pa bi bila, če bi se s komentarji oglasili tudi "poznavalci" razmer na drugih univerzah (študentje, diplomanti).
Seveda pa se je za tolmaško delo mogoče usposobiti tudi neformalno, z različnimi tečaji, internim usposabljanjem (npr. v okviru javne uprave pred predsedovanjem, zdaj ne vem, če je še kaj takšnih možnosti). Mnogi so v tolmaške vode celo stopili po naključju ali kar tako, vrženi vanje, ker so se znašli na pravem mestu ob pravem času, in so se naučili plavati. Verjetno to drži bolj za konsekutivno tolmačenje, pri simultanem tolmačenju je, če ne drugega, treba vnaprej dobro poznati vsaj tehnologijo in način dela v kabinah, preden se lahko resno lotiš dela. Je pa žal pri nas tudi nekaj takšnih pogumnežev, ki se brez predhodnega znanja in izkušenj v okviru različnih agencij, podajo tudi direktno v kabino. O tem, kakšna je takšna storitev, pa raje ne upam pomisliti ...
Če povzamem - tolmaške veščine niso nekaj, česar se ne bi mogli naučiti sami, z malo vaje, vztrajnosti in iznajdljivosti. Je pa dandanašnji vsekakor priporočljivejše, če se podate na enega od predlaganih tolmaških študijskih programov (večinoma so enoletni ali dveletni) in ob uspešnem zaključku prejmete še potrdilo, ki vsemu svetu (in vsem bodočim delodajalcem) črno na belem potrjuje, da ste res usposobljeni za ta poklic (kar ni nezanemarljivo, sploh če vas mikajo javna uprava, evropske inštitucije ...). Poleg tega pa je za študij mogoče dobiti tudi velikodušne štipendije EU - kaj bi lepšega! Študij je sicer naporen in zahteven, uspeh na izpitih nikakor ni samoumeven in avtomatičen, ampak vseeno je vredno. Tolmačenje je vendar najlepši poklic na svetu! ;)
Če so vas torej zasrbele glasilke, hitro izkoristim priložnost še za malo epp-ja: pred vpisom na študij tolmačenja se opravi preizkus tolmaških sposobnosti. V Ljubljani potekajo prvi preizkusi že junija (drugi pa septembra), tako da je zadnji rok za oddajo informativne prijave 20. junij 2011, preizkus oz. sprejemni izpiti pa bodo od 27. do 29. junija 2011. Go for it!
Ni komentarjev:
Objavite komentar