Tokrat beseda ali dve o naročnikih naših storitev. Verjetno to ne bo ne prva ne zadnja objava na to temo, saj se čisto vsega pač ne da strniti v en sam zapis. Danes se želim osredotočiti na naročnike, ki potrebujejo tolmačenje in stopijo v neposreden stik z nami (agencije, ki posredujejo pri tovrstnem delu, bom zaenkrat pustila ob strani).
V času študija smo le pri nekaterih bolj življenjsko naravnanih učiteljih sem in tja slišali kaj o naročnikih, o tem, kako vzpostaviti stik z njimi in kako ga obdržati, kakšno držo moramo po koncu študija zavzeti kot usposobljeni in profesionalni strokovnjaki za jezik, in podobno. Delovanje na trgu je torej bolj ali manj odvisno od proaktivnosti, izkušenj in osebnostnih lastnosti posameznega tolmača. Prav zaradi vseh (možnih) preglavic si veliko tolmačev sploh ne želi delati na trgu, ampak se že takoj orientirajo na institucije (od javne uprave do evropskih institucij), kjer si kot tolmač vpet v dobro delujoč sistem in se ti ni treba vsakič znova ukvarjati z naročniki, se boriti in pogajati za ustrezne pogoje dela.
A ne razumite narobe, stiki z naročniki seveda niso (vedno) borba. Se pa na prostem trgu velikokrat zgodi, da si naročniki ne znajo predstavljati, kaj tolmačenje sploh je in katerim pogojem mora biti zadoščeno, da lahko zagotovimo dobro storitev. Takrat moramo tolmači nastopiti kot zastopniki za celotno tolmaško skupnost, naročnike moramo podučiti, kako tolmačenje poteka, katera oblika tolmačenja bi bila za njihov dogodek najbolj primerna (konsekutivno ali simultano), ali je za tako dolžino dogodka potrebno zagotoviti več tolmačev, in podobno. To pomeni, da se moramo tolmači naučiti postaviti bistvena vprašanja, iz katerih lahko razberemo, za kakšen dogodek gre, pa tudi kaj naročnik od nas pričakuje.
Ko nas naročniki pokličejo – skoraj vedno je to po telefonu, redko kdaj več kot teden ali deset dni pred dogodkom – si je tako dobro pripraviti nabor vprašanj, ki jih moramo nujno postaviti, po možnosti kar v pisni obliki, da česa ne pozabimo (sploh ko smo še začetniki in smo ob ponudbah za delo vedno evforični in navdušeni ;)). Prav tako je dobro, če si po vseh pridobljenih informacijah izborimo še nekaj časa za premislek, saj je v samem telefonskem klicu nemogoče dobro premisliti, ko na drugi strani časa že malo nestrpen naročnik, saj tolmača išče v zadnjem hipu in bi rad imel to čim prej odkljukano.
Ne pustite se zmesti in ne podlezite pritisku, vljudno recite, da morate na primer še enkrat preveriti svoj planer in da ga boste poklicali čez deset ali petnajst minut, toliko časa lahko vsakdo počaka. Tako si izborimo dragocen čas za premislek o tem, ali imamo takrat čas (in pred tem dovolj časa za pripravo na določeno temo), ali smo sposobni sprejeti to delo in konec koncev tudi za kakšno ceno. Premislimo o vseh dejavnikih in pogojih dela in določimo ceno, ki je realna in sprejemljiva, ceno, s katero ne bomo zbijali povprečnih tolmaških cen in tako na dolgi rok pljuvali v lastno skledo. Nato v dogovorjenem roku (pokažemo na svojo zanesljivost!) pokličemo naročnika in še enkrat povzamemo bistvene informacije o dogodku in tako preverimo, ali smo se dobro razumeli in ali je še kaj nejasnosti.
Kot pri vsakem pogovoru in poslovnih stikih pa tudi tu ne smemo pozabiti na spoštljivost, tudi ko naročnik ne pozna našega dela in mu je treba dolgo razlagati, zakaj denimo nujno potrebujemo čim več gradiva, vse mogoče interne dokumente in predstavitve, ki jih imajo na obravnavano temo. Naj nam ne bo škoda časa, da naročnike podučimo o tolmačenju, seveda z veliko mero potrpežljivosti in še bolj pomembno – brez arogance in pokroviteljstva. Konec koncev si vsakdo želi dobrih naročnikov, takšnih ki bi razumeli naše pogoje in spoštovali naše delo, vendar moramo tudi mi pokazati, da spoštujemo njih in njihovo delo. Vzajemno spoštovanje in korekten odnos sta ključ do trajnejšega sodelovanja, seveda ob zagotovljeni ustrezni kakovosti tolmačenja.
Čeprav se v trenutnih razmerah nenehno vzpostavlja oster boj za naročnike, jih bomo z ustreznim odnosom in kakovostnimi storitvami lahko pridobili ter z dobrim delom in odnosom tudi obdržali. Ko bo naročnik razumel, zakaj ste prav vi najboljši za storitev, ki jo potrebuje, ne bo niti pomislil, da bi delo predal za tolmačenje neusposobljeni tajnici, ki slučajno zna tisti tuj jezik, agenciji, katere glavni adut je cena, ali da bi se pod pritiski zniževanja stroškov celo odločil, da tolmačenja sploh ne potrebuje.
Tako smo spet na začetku. Z naročniki je včasih težko, a brez njih je še težje oziroma v resnici nemogoče delati. Zato moramo z njimi vzdrževati dober poslovni odnos in jih znati prepričati, zakaj je zanje in za njihov posel dobro, da se odločijo za profesionalne tolmaške storitve, da se odločijo za vas.
Drugič pa še nekaj o tem, katera so še tista bistvena vprašanja, ki jih morate razčistiti z naročnikom.
PS: Tudi četrto srečanje tolmačev na Twitterju 22. oktobra ob 16h po našem času bo potekalo na to temo, iztočnica pa bodo ta vprašanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar