Od študija do prakse - prevajanje in tolmačenje v Evropskem parlamentu

Evropski parlament, Informacijska pisarna v Sloveniji, Direktorata za prevajanje in tolmačenje Evropskega parlamenta in Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabijo v petek, 16. oktobra 2015, na konferenco Od študija do prakse – prevajanje in tolmačenje v Evropskem parlamentu in okroglo mizo Vloga in perspektiva malih jezikov v Evropi ter delavnice o prevajanju in tolmačenju.

Na konferenci in okrogli mizi, ki bo potekala v njenem okviru, bomo skušali med drugim osvetliti pomen malih jezikov Evropske unije in pri tem odgovoriti na nekatera vprašanja, npr.: kaj pomeni za mali jezik, ko postane eden od uradnih jezikov Evropske unije? V kolikšni meri so mali jeziki ob siceršnji vlogi v Evropskem parlamentu zares v rabi v drugih institucijah Evropske unije in kako to vpliva na njihovo veljavo: se jih ljudje raje učijo, lahko pridobijo tudi pri ekonomski vrednosti?

Program konference bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del bo potekal v dveh sklopih. Najprej bodo prevajalci in tolmači Evropskega parlamenta spregovorili o pomenu malih jezikov v Evropski uniji in predstavili svoje delo, pri čemer bo poseben poudarek namenjen možnostim opravljanja prakse in zaposlovanju mladih prevajalcev in tolmačev v Evropskem parlamentu. Temu bo sledila okrogla miza z naslovom Vloga in perspektiva malih jezikov v Evropi, ki se je bodo udeležili evropski poslanci. Ti bodo udeležencem konference predstavili delovanje Evropskega parlamenta ter spregovorili o tem, kako pomembno je tolmačenje v slovenski jezik in iz njega pri njihovem delu.

Teoretičnemu delu bodo sledile delavnice za študente prevajanja pod vodstvom skupine prevajalcev in tolmača Evropskega parlamenta. Poleg dela s konkretnimi besedili v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku bodo udeležencem delavnice posredovali tudi informacije o virih in bazah podatkov, različnih prevajalskih orodjih, terminologiji ter zagotavljanju kakovosti.

Konferenca je namenjena študentom Oddelka za prevajalstvo, toplo pa so vabljeni tudi študenti drugih jezikovnih oddelkov Filozofske fakultete in gimnazijci, ki bi jih zanimal študij prevajanja in tolmačenja. Na dogodek bomo povabili tudi stanovska združenja - Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije in Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije - ter medije, da z njimi okrepimi promocijo dogodka in predstavimo poklic prevajalca in tolmača širši javnosti.

Ne zamudite priložnosti, da pobliže spoznate delo prevajalcev in tolmačev. Toplo vabljeni!

Gradimo mostove

Oddelek za prevajalstvo FF UL študentom predaja znanje, s katerim lahko gradijo mostove med jeziki in kulturami, ne le kot prevajalci ali tolmači, ampak tudi na drugih področjih. Zato se brez sramu tudi "oglašujemo" ;)

ORCIT has a Slovenian Bookshelf!

Are you professionally or occasionally acting as an interpreter?
Would you like to brush on or train your interpreting skills? In your language?

Rejoice: The wonderful European project ORCIT (Online Resources for Conference Interpreter Training), an interactive pedagogical tool for trainers and students of conference interpreting, has now been added a Slovenian bookshelf, administered by the Slovenian partner in the project, the Department of Translation Studies, Faculty of Arts, University of Ljubljana.

You're not an interpreter? Wait, there's something there for you, too!
The first book on the shelf presents a subject appealing to a wider audience than just interpreters: Public speaking.

When was the last time you had to present a short speech?
I'm sure it wasn't long ago. Today, public speaking is a part of our everyday lives.

But when was the last time you took a course on public speaking?
Worry not if that was ages ago. Here's the solution: you can do it straight away, or at any point when you feel like taking a break from work for a few minutes.

How? Where? Read on.

We are honoured to have been granted cooperation of Tomaž Gubenšek, Professor of speech at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television, so it is worth taking some time and click on the book Uvod v javno nastopanje.

It's free and easily accessible - without registration, confirmation emails, passwords or other bothersome time-wasters. Simply click!

The theory presented in the first video book is soon to be followed by a complementary book of exercises, i.e. instructions on how to practice the art of public speaking on your own.
I will keep you posted!

P.S.: For speakers of other languages: ORCIT offers resources in (alphabetically): Czech, English, French, German, Greek, Lithuanian, Slovenian and Spanish.

Written by and published with permission from Alenka Morel

Ker je dobro imeti osnove vedno pri roki

Že kar nekaj let je minilo od časa, ko sem sama gulila študentske klopi, a dobro se spomnim, kako me je v slabo voljo spravljalo, če za posamezen predmet ni bilo kakšnega konkretnega gradiva, učbenika ali knjige, po kateri bi se lahko učila. Že res, da sem imela vedno tudi svoje zapiske s predavanj in vaj (no, ali pa od vestnih kolegov, khm), a včasih bi želela kakšno temo, poglavje znova preučiti, morda kdaj na hitro kaj preveriti in podobno. Osnovna literatura je bila (in je še vedno) seveda na voljo v knjižnici, tako kot tudi strokovni članki in zborniki, a poleg tega, da je takšno čtivo včasih težko razumljivo za študente (začetnike), je zelo pogosto izposojeno in tako težje dostopno, kar zna biti kar frustrirajoče.

A stvari se spreminjajo, tudi za študente tolmačenja, ki so pred kratkim dočakali prihod učbenika Osnove konferenčnega konsekutivnega tolmačenja. Napisali sta ga Helena Biffio Zorko in Amalija Maček, ki sta obe tudi sami konferenčni tolmački in učiteljici tolmačenja na Oddelku za prevajalstvo FF UL. Čeprav je študij praktično naravnan, je posebej v začetnem obdobju treba obdelati tudi nekaj teorije in študentom na razumljiv način predstaviti poklic tolmača na splošno, kasneje pa seveda posebnosti različnih tehnik tolmačenja. Zato je novo izdali učbenik dobrodošlo orodje, ki zapolnjuje obstoječo vrzel na tem področju s preglednim in poljudnim pregledom temeljnih vidikov tomačenja, ponudi pa tudi kar nekaj praktičnih nasvetov in vpogled v življenje oz. delo tolmača, ki je na duhovit način predstavljeno tudi skozi izjemne ilustracije Jakoba Klemenčiča.

Za študente pa je še posebej dragocena razlaga konsekutivne tehnike in načel zapisovanja ter nabor možnih znakov za učinkovito zapisovanje, na podlagi katerega lahko potem oblikujejo svoj sistem. Učbenik je torej odlična iztočnica in uvod v študij konsekutivnega konferenčnega tolmačenja, pravo delo pa se seveda potem začne s konkretnimi vajami, po možnosti pod vodstvom izkušenih učiteljev - torej v okviru ustreznega usposabljanja oz. izobraževanja. Avtorici sta tako v učbeniku, kot tudi na predstavitvi, poudarili, da "učbenik nikakor ne more nadomestiti živega pedagoškega procesa s profesionalnimi tolmači, temveč mu je lahko le v oporo, kakor je lahko tudi tolmačenje samo v pomoč komunikaciji le, kadar obstaja želja po (spo)razumevanju".

Predstavitev učbenika v kavarni LP, 19. junij 2015

Pripravo učbenika seveda toplo pozdravljam (glej uvod!). Ne samo zato, ker bo v veliko pomoč študentom pri prvih korakih v svetu tolmačenja in spoznavanju osnov konsekutivnega tolmačenja, ko bodo imeli vedno pri roki nekaj teorije in iztočnic za nadaljnje iskanje referenc, ampak ker verjamem, da bo na dolgi rok prispeval tudi k dvigu kakovosti tolmaških storitev.

Ena od odličnih ilustracij Jakoba Klemenčiča: kdo je zvezda dogodka?

Učbenik je cenovno dostopen, tudi za plitke študentske žepe :), in na voljo tudi na spletnih straneh Knjigarne FF. 

Zakaj študirati tolmačenje/prevajanje?

Ko sem se sama vpisovala na takrat še diplomski študij Prevajalstva (in pozneje tolmačenja), me je marsikdo vprašal, zakaj se vpisujem tja, če pa bi se lahko vpisala na enopredmetni jezikovni študij in se tam učila jezika, literature, potem bi pa lahko s tem znanjem lahko učila *in* prevajala? Je prevajanje (tolmačenje) sploh študij? Že takrat so mi šle kocine pokonci, a vem, da sem vsem odločno odgovarjala, seveda, to je čisto pravi študij! Na njem se učiš tako tujega jezika kot literature in kulture (dveh!), hkrati pa piliš tudi znanje maternega jezika in potem vse to uporabljaš v praksi. A ni to kul?!

Nikakor ne gre le za utapljanje v enem jeziku/kulturi, ampak - pazi to - nenehno prehajanje iz ene v drugo, iz enega sveta v drugega. Samo z jezikom! Tako se hkrati poglabljaš v dva - oziroma med študijem kar tri: dva tuja in svoj materni jezik. In to ne le iz ljubega mazohističnega navdušenja nad jezikom in njegovimi izraznimi zmožnostmi, ampak zato, da s tem znanjem narediš nekaj konkretnega. Prevedeš vabilo, zloženko, pesem, knjigo, govor … ki s tvojo pomočjo zaživi še eno življenje, življenje v drugem jeziku.

Študij prevajanja je praktično naravnan, saj niti ne more biti drugačen. Resda obstaja tudi nekaj teorije, ki jo je dobro obdelati,  zato da znaš potem utemeljiti svoje odločitve, da poznaš ozadje in zgodovinske temelje, da stojiš za svojim prevajalskim delom. Cilj študija je usposobiti mlade prevajalce za samostojno poklicno pot. Jih opremiti z močnim znanjem in predvsem uporabnimi spretnostmi, ki so danes v hitro spreminjajočem se svetu tisočerih aplikacij in spletnih orodij še kako potrebne, saj želimo napredek izkoriščati v svoj prid. Tudi študij tolmačenja (potekata ločeno) je podobno praktično naravnan in sledi razvoju, saj v pouk uvaja različne nove metode, kot je piljenje govorniških spretnosti z diplomiranim igralcem, retorikom, fonetikom, uporaba videokonferenčnega tolmačenja.

Podobno kot prevajanje je tudi tolmačenje dejavnost prehajanja med dvema jezikoma, dvema kulturama, a seveda ustno in, kar je še pomembneje, hipno (no, pri konsekutivnem tolmačenju z zamikom, pri simultanem pa seveda hkrati v kabinah). To je šele čarovnija! In seveda velik izziv, včasih tudi uganka, s katero se še vedno ukvarjajo tudi nevrolingvisti. Nekaj pa je znano, in sicer da je tolmačenje spretnost, ki se je lahko naučiš. Seveda so najprej potrebne določene predispozicije, nato pa se s sistematičnim pristopom priučiš potrebnih strategij, ki jih potem z vajo, vajo in še malo več vaje poskušaš usvojiti in avtomatizirati.

Tako kot pri drugih disciplinah, pa žal danes ni povsem avtomatično to, da boste po zaključku takšnega študija dobili službo. Ali z besedami ene od naših profesoric: služb ni, je pa veliko dela! To je veljalo že pred desetimi leti, danes pa še toliko bolj. Prevajalska industrija je ena od najmočnejših in hitreje rastočih na svetu! Kako poiskati delo oz. narediti, da delo poišče vas, pa je druga zgodba, ki jo lahko obdelalmo naslednjič. Za konec le še to, da lahko več informacij o študiju MA prevajanje in MA tolmačenje na FF v Ljubljani dobite že na informativnem dnevu, ki bo 15. junija 2015, v učilnici 030, od 10h do 12h.


Za malo vpogleda v dogajanje na Oddelku za prevajalstvo pa si lahko ogledate še nekaj vtisov z našega nedavnega dogodka, dneva odprtih vrat na MA Tolmačenje.

Corpus Interpreting Studies (CIS): State of the art

Last week, I was very lucky to have the opportunity to attend the first international workshop on CIS in Forli, Italy. Not only I got to spend some time on trains, my favourite means for long distance travel, but I also met some amazing people and heard them share ideas and findings from their interpreting related corpus studies. Being in the last stage of PhD on this topic, you can imagine my excitement!

The University of Forli did not host this event by chance, as it is regarded as the birthplace of the epic EPIC, European Parliament Interpreting Corpus, one of the first large scale corpus of interpretations which was an inspiration and model for many following studies. New linguistic combinations were added to the model, including languages such as Dutch, Polish, Portuguese, and even Slovenian (no papers were presented, but there several studies using EP material were conducted also at the University of Ljubljana).

Opening address of the Director of the Dept. - in Italian with interpretation into English, of course! :)

By its definition, a corpus is a large collection of authentic texts which enables specific computer driven searches. But despite this accentuated quantitative aspect, the main focus of these studies is still qualitative observation of the quantitatively relevant phenomena. However, unlike in the past, when such analyses were conducted on the basis of personal observation or anecdotes, the corpus analyses are grounded in authentic interpreting material. The phenomena observed are as varied as is the group of researchers involved in the field: ranging from purely linguistic aspects, such as the use of anaphoric means or discourse markers, to more communicative - the influence of source speech rate on the interpreted speech and its length, or even social - does gender affect interpreting performance or what are the implications of telephone interpreting in community settings (healthcare, for example).

Indeed, corpus interpreting studies offer a wide range of possible explorations, both in conference and community interpreting, but of course they also present certain limitations. Firstly, the compilation of such a corpus is still a painstakingly slow endeavour, especially the transcription process, involving human element, even though more and more technology can be used also in this area, ie. speech recognition software, transcription apps etc. Secondly, and perhaps most importantly, corpus studies are usually limited in scope, despite being quantitatively oriented. Normally, they focus on a specific context, EPIC for instance focused on interpreting in the EP, namely on plenary meetings, yet we know that plenary meetings are a special kind of communicative situation, with short MEP interventions read out at breakneck speed, and moreover present a political type of discourse, so completely different from what you could get by observing scientific conferences on the private market. This means that is is impossible to draw meaningful generalizations outside the limited scope of the research. Or, that even larger and more balanced corpora, including different types of conference settings, not only political and institution-based, are needed to do so.

Castle of Bertinoro, where we enjoyed dinner in an amazing setting

Hopefully, such common projects, involving different researchers dealing with various linguistic combinations or search problems, will emerge in the near future, also through initiatives and ideas given and debated at the First International Workshop in CIS held at Forli. Besides being very well organised, the event offered us an invaluable opportunity to exchange views, get new insights into what is being done in the field, and most importantly, come together and think of possible new ways of exploring the corpus studies to the benefit not only of the (publication driven) research community, but also of the larger disciplines of translation studies and linguistics, as well as the professional community of interpreters and public in general.

Informativni dan - MA Prevajanje in MA Tolmačenje

Oddelek za prevajalstvo vabi na

informativni dan o magistrskem študiju prevajanja in tolmačenja,

ki bo

24. marca 2015, od 13.00 do 14.35 v predavalnici 34

na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

O razmerah in potrebah na trgu bodo spregovorile:

-       Andreja Skarlovnik Ziherl z Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije,

-       Hajdi Kosednar s prevajalske agencija IOLAR in

-       Marčela Novljan Lovrinčić, vodja sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade RS

     Kaj zanimivega o svoji karierni poti bodo povedale diplomantke Oddelka za prevajanje:

-       diplomatka Martina Jerman z Ministrstva za zunanje zadeve RS,

-       književna prevajalka Stana Anželj, samozaposlena v kulturi, in

-       mlada raziskovalka Kaja Dobrovoljc s Trojine, zavoda za uporabno slovenistiko.

Poleg tega bomo na kratko predstavili magistrski študijski program, povedali nekaj o globalnih trendih v prevajalski industriji in posredovali najpomembnejše informacije glede vpisa na magistrski študij.

Toplo vabljeni!

Oddelek je edini med izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji, ki je član mreže EMT (European Master's in Translation) in konzorcija EMCI (European Masters in Conference Interpreting).

Prijetno s koristnim

Kot sem obljubila v prejšnji objavi, bom tokrat napisala nekaj več o dodatnem poklicnem izobraževanju, ki sem se ga udeležila januarja. Glede na to da od zaključka mojega šolanja ni preteklo več kot pet let, se morda kdo sprašuje, zakaj mi je tega treba, a moj odgovor je prav ta - ker je od zaključka mojega šolanja preteklo že pet let! Ker sem prepričana, da se moramo učiti vse življenje in da lahko vsako znanje, spretnost, obrt vedno dodatno izpopolnjujemo.

Pri tolmačenju gre izpopolnjevanju lahko za dodajanje novih delovnih jezikov (tudi o tem bom, upam, pisala v tem letu). Tisti, ki ne tolmačimo redno (torej ne vsakodnevno niti tedensko), moramo nenehno skrbeti za ohranjanje kondicije in po potrebi piliti tehniko. Obstajajo tudi posebna tematska področja, ki se jim je dobro posvetiti z vidika terminologije in razumevanja pojmov oz. procesov, posebej če nam pri tem lahko pomaga strokovnjak (finance, ekonomija, pravo ipd.). Prepričana pa sem, da prav vsakemu tolmaču prav pride, da se od časa do časa malo ustavi, premisli o svojem delu, pogleda onkraj meja svojih vsakodnevnih rutinskih opravil in obveznosti, ter se nauči še kaj novega o tem čudovitem poklicu.

Tako nisem posebej omahovala, ko sem na Twitterju zasledila povabilo za paket predavanj Peak performance for interpreters, še posebej pa ko sem videla, kdo jih bo vodil, tako da sem se na koncu udeležila kar vseh treh. Prvi seminar se je osredotočil na pravilno in ustrezno prehranjevanje, vodil ga je Kamil Celoh, ki nam je na podlagi znanstvenih izsledkov razložil, kaj je dobro in kaj ne za dobro delovanje našega organizma. Elisabet Tiselius nas je v drugem seminarju spomnila na pomen vaj tudi po koncu tolmaškega šolanja in z nami delila mnogo zelo koristnih nasvetov, ki se jih ni težko držati. Tretji seminar je vodil Jonathan Downie, ki je opozoril na dobro pripravo na tolmačenje in izpostavil vlogo in pomen naročnika, čemur pogosto ne posvečamo veliko pozornosti, čeprav je na trgu nujno. V zadnjem seminarju pa smo pod vodstvom Martina Djovčoša pogledali, kaj se dogaja v možganih med tolmačenjem.

Že po drugem seminarju so organizatorji seminarja ustvarili tudi stran na Facebooku, ki je namanjena deljenju idej in nasvetov o tolmaški praksi, predvsem pa omogoča članom, da se glede na jezikovne kombinacije dogovorijo za dodatne praktične vaje.

Moja izkušnja je torej več kot pozitivna, čeprav prvič s spletnimi seminarji, ampak pri eCPD je vse potekalo tako gladko in pregledno, da res ni bilo nobenih težav, tudi ko zaradi drugih obveznosti nisem mogla slediti v živo in sem si šele naknadno ogledala posnetek.

Seveda se pri tovrstnih zadevah vedno postavlja vprašanje denarja in stroškov, vendar se je potrebno tudi vprašati, koliko smo pripravljeni vlagati v svojo dejavnost oz. znanje in spretnosti za opravljanje te dejavnosti. Sama menim, da je nekaj zasluženega denarja vedno dobro vložiti nazaj v "posel", ne samo zaradi novo pridobljenih znanj in veščin, sledenja napredku, ampak tudi zaradi, khm, karme … (da ne govorim o novih poznanstvih, dobrem občutku, ko nekaj naredimo zase ipd.).

Res je, dandanes lahko na spletu v delčku sekunde najdemo različne članke in prispevke o vseh mogočih temah, tudi poklicnih, in seveda vse te redno prebiramo, a to ni isto, kot če se udeležiš konkretnega seminarja (v živo ali na daljavo). Iz svoje izkušnje lahko povem, da ko za nekaj plačaš, si potem tudi vzameš čas in se temu 100 % posvetiš in zraven dejansko razmišljaš o svojem delu, konkretni situaciji s takšne ptičje perspektive. Takrat postanejo jasne tudi stvari, ki jih včasih ob vsakodnevnih obveznostih ne opazimo … Poleg tega pa se čisto vedno lahko kaj novega naučimo!

Če koga mikajo seminarji v živo, pa priporočam te delavnice. V kratkem se obeta tudi praktično naravnani seminar o tehnikah konsekutivnega tolmačenja … ;-)

Kakšno pa je vaše mnenje o nadaljnjem poklicnem in strokovnjem izpopolnjevanju? Je potem, ko pridobimo ustrezno izobrazbo in redno delamo, nujno ali ne?

V novo leto po nove zmage*

Ob začetku novega leta se delajo načrti, seznami, malo gledamo nazaj, še raje pa naprej, v upanju, da bo novo leto z nami prijazno in da nam bo uspelo vse in še več, kar si zastavimo. Včasih so cilji zastavljeni previsoko, včasih jih je preveč ali so preveč nedorečeni, da bi jih sploh uspeli doseči in se ob koncu leta potrepljati po ramenih. 

Sama sem tiste sorte človek, da si cilje postavljam kar naprej, za prihodnje leto, za prihodnjega pol leta, en mesec, v resnici za vsak dan posebej, a priznam, da jih ni vedno lahko izpeljati. Zato sem se odločila, da se letošnjega novega leta lotim z bolj resnim in strukturiranim pristopom. K temu je v grobem pripomogla le ena stvar: doktorat, ki je končno začel dobivati fizično obliko in ki bi ga rada dokončala do jeseni, ko se mi izteče pogodba na fakulteti; po tem se bom verjetno znova vrnila na trg, na kar želim biti kar najbolje pripravljena.

Kar pa pomeni, da se moram (spet) začeti spoprijemati s poslovnim svetom in poslovnim načinom razmišljanja, ki mi osebno ni najbližji, a vem, da je pri tolmaškem/prevajalskem poklicu neobhoden, če želiš uspeti. Zato sem z vsemi štirimi zagrabila možnost, ki jo je kolegom, kot sem sama (torej neveščim, izgubljenim, vstavi pridevnik po želji), ponudila gurujka poslovnih praks za prevajalce in večkrat nagrajena blogerka in voditeljica seminarjev, Marta Stelmaszak  za uspešen začetek leta. Poleg knjige, ki jo je uspešno izdala konec lanskega leta, je za januar pripravila poseben brezplačen poslovni tečaj (January Business Camp), v okviru katerega nas vsakodnevno zalaga s svojimi nasveti in nalogami, od tega da ugotovimo, kaj so naše konkurenčne prednosti pred drugimi, kakšni so naši kratko- in dolgoročni cilji (glede strank, prihodkov in podobnih konkretnih stvari) do tega, kakšna bo izvedba teh ciljev in še bolj pomembno časovni načrt za njihovo uspešno izpeljavo. Res dobrodošlo in učinkovito, poleg tega pa Marta vedno predstavi tudi čisto svoje  cilje, naloge in metode, da si lahko lažje predstavljamo, kako njen sistem funkcionira. Naloge so včasih obsežne in vzamejo veliko časa, a so zelo koristne in dejansko so rezultati takšnega razmišljanja takoj vidni, saj smo imeli že po nekaj dneh na listu papirja pred seboj konkreten načrt poslovnega razvoja za prihodnje leto! Tečaja še ni konec, tako da se lahko še vedno prijavite in poskrbite, da boste novo (poslovno) leto dočakali pripravljeni.

Kdo si ne želi rasti? (vir)

Poleg poslovnega vidika svojega poklica pa sem se odločila v tem letu okrepiti in osvežiti tudi vsebinskega. Že dolgo namreč mislim, da je za poklicni razvoj in razvoj strokovnega znanja nujno, da to znanje nenehno izpopolnjujemo, in to velja tudi za prevajalce in tolmače. Resda v okviru priprave doktorata veliko raziskujem s področja tolmačenja in tolmačeslovja, a tu gre bolj za akademski, teoretični vidik. S praktičnega vidika pa se mi zdi še vedno pomembno, da se kot delujoča tolmačka od časa do časa ustavim, ugotovim, kje sem, in se posvetim širjenju znanja in praks, ki mi bodo koristile osebno, pri tolmačenju in poklicnem napredku. Če nasveti pridejo od izkušenejših kolegov, še toliko bolje! Ko sem na Twitterju v začetku januarja zagledala informacije o tolmaško usmerjenih spletnih seminarjih za nadaljnji poklicni razvoj, sem vedela, da je to to, pa še teme in govorci so zanimivi, zato odločitev ni bila težka. Več o seminarjih pa bom napisala kmalu.

Kakšni so pa vaši (tolmaški) novoletni načrti? 

* in, upam, več objav! ;)