ponedeljek, 03. februar 2014

Pomen neposrednega stika

Posebno veselje me obide, ko se name prek tega ali onega znanca obrnejo neposredni naročniki tolmaških storitev. Pa ne le zaradi finančnih razlogov, ki so resnici na ljubo včasih res občutni v primerjavi s tem, kar ponujajo agencije, ampak predvsem zaradi tega neposrednega stika, ki omogoča polnejšo in bogatejšo tolmaško izkušnjo. Kako?

Neposredni stik z naročnikom omogoča tolmaču, da iz prve roke izve, na kakšnem dogodku ga potrebujejo, kdo bodo poslušalci, kakšen je namen dogodka in podobne podrobnosti, ki jih pri agencijah včasih na silo vlečeš iz projektnih vodij ali pa mora preteči celo morje elektronskih sporočil, preden si lahko ustvariš polno in pravo sliko. Kar pa je še pomembneje: ko kontaktiraš z naročnikom, se lahko, če je izvedljivo, dogovoriš tudi za to, da se pred samim dogodkom srečaš z govorcem in z njim spregovoriš kakšno besedo.

Na spletu se sicer dandanes najde vse in še več, morda tudi kakšen videoposnetek z izjavo/govorom osebe, ki ga boste tolmačili naslednji četrtek, kar je seveda velika prednost. Morda vam uspe celo najti tematsko soroden govor, ki vam lahko pomaga pri terminologiji, vsekakor pa boste lahko že pred dogodkom preverili, kakšen je govor vašega govorca, ali ima kakšen poseben naglas, morda govorno napako ali posebnost, ali govori hitro ali počasi, je vajen nastopanja ali ne. Zelo veliko informacij lahko dobimo že iz kratkega video posnetka. A kljub temu sama vseeno prisegam in, če je le mogoče, vztrajam na osebnem stiku z govorcem.

Ne gre za ure in ure druženja, ampak samo za kakšno minuto srečanja, saj se mi zdi nadvse pomembno, da se govorcu predstavim, mu povem, da bom jaz njegov glas v ciljnem jeziku in da se tega veselim (ker se res čisto vedno veselim tega!). Če sem med pripravo naletela na kakšno specifično vprašanje, je to seveda tudi idealna priložnost, da kaj povprašam in razčistim iz prve roke, vendar običajno ne pretiravam s tem. Lahko bi delovalo, kot da v resnici nisem pripravljena, zato res skrbno izberem vprašanje, če ga že zastavim. Sem pa prepričana, da je ta stik koristen ne le za to, da jaz srečam govorca in začutim njegovo energijo, ampak tudi zato, da govorec vidi in se sreča z mano. Če tolmačim v simultani tehniki, me med svojim govorom najbrž niti ne bo opazil, v bolj ali manj temni kabini na koncu dvorane. Če pa gre za konsekutivno tolmačenje, pa je takšen hiter "sestanek" skoraj nujen, da se razčisti vse glede načina podajanja in dolžine enote in drugih praktičih vidikov.

Stik je torej pomemben tudi za govorce same, ki včasih nimajo izkušenj s tolmačenjem, prav vsi pa so po mojih izkušnjah izjemno prijazni in cenijo naše delo, saj smo, kot rečeno, njihov glas v ciljnem jeziku in lahko šele z našo pomočjo dosežejo namen srečanja. Na visokih ravneh seveda tovrstne minute z govorcem niso mogoče, vseeno pa menim, da je, kolikor nam to okoliščine dovoljujejo, potrebno z govorci vzpostaviti oseben stik, pa četudi le z rokovanjem in prijaznim pogledom. Naš poklic kljub vsem mogočim tehnološkim napredkom vseeno ostaja zelo človeški, pomembna je energija, ki mora zakrožiti med govorcem, tolmačem in poslušalci, pomembno je, da smo na isti valovni dolžini.

Se strinjate? Ali menite, da se tolmači ne smemo izpostavljati in moramo zgolj opraviti svoje delo, vprašanje energije pa pustiti ob strani? Vesela bom vašega mnenja in izkušenj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar