Back to business

Po dveh mesecih odsotnosti objav je zadnji čas, da se spet oglasim. Ja, srečo imam, da imam toliko počitnic, zato sem se tudi odločila, da jih v polnosti izkoristim. Res ne vem, kdaj, če sploh, bo spet takšna priložnost. Žal pa sem zaradi tega tudi malo zapostavila tale blog, vendar obljubljam, da sem zdaj spet nazaj. Fizično in mentalno. Prisotna in prisebna! ;)

Jennifer Ellison / FreeDigitalPhotos.ne

Že prvi delovni teden po počitnicah je bil intenziven, tako da si popočitniške zasanjanosti, bognedaj utrujenosti! res nisem mogla privoščiti. Po nekajmesečnem premoru me je čakalo tolmačenje na nekem seminarju, konsekutivno ob dveh predstavitvah za poslušalce, sicer pa šepetano zgolj za tujega gosta, ko so predstavitve in razprava potekale v slovenščini. Moji strahovi so bili odveč, dobra vsebinska priprava in naspanost sta bili dovolj, da sem se že od prvega trenutka, ko sem odprla usta, počutila suvereno (on top of it) in na sploh dobro izpeljala tolmačenje. Naročnik je bil zadovoljen, prav tako tujejezični gost in slovenski poslušalci. Dober začetek novega delovnega vala!

Po perfekcionistično sicer ne morem zatrditi, da je bilo vse odlično, vendar sem v grobem zadovoljna, seznam negativnih pik pa sem tudi že shranila v svojo malo rdečo knjigo.

Ugotovitev št. 1: Naročnikovo zagotavljanje, da ne gre za formalen dogodek, konferenco, da vse skupaj ne bo trajalo več kot 4 ure, da bo vzdušje sproščeno in torej tudi tolmačenje nezapleteno, je en velik larifari in tolmaču ne pomeni prav nič. Tudi sproščeno vzdušje in sproščene komentarje (nepovezane, humorne, več komentarjev hkrati) je treba tolmačiti in to ni (vedno) lahko. Poleg tega se ravno v takšnem vzdušju rado primeri, da 4 ure dobijo podmladek in hitro postanejo štiri ure in pol, tudi pet. Obvezno vprašanje naročniku: Res ni denarja za dva tolmača?*

Ugotovitev št. 2: Obstajajo tudi dobri naročniki, ki frazo "priskrbeti gradivo" razumejo tako, kot je treba, in (po sicer precej dolgem prigovarjanju, vztrajanju in razlaganju, zakaj je to dobro) pošljejo vse, kar ima opraviti z obravnavano temo. Velik plus!

Ugotovitev št. 3: Konsekutivno in šepetano tolmačenje sta res naporni in izčrpljajoči obliki tolmačenja, vendar je oseben stik in odziv, ki ga omogočata (v nasprotju s simultanim tolmačenjem), neprecenljiv. Še en velik plus!

Ugotovitev št. 4: V velikem poslovnem svetu je izmenjava vizitk pomemben del dogodka. Takrat v resnici ni bistveno, ali imate barvno ali črnobelo, veliko ali majhno, z dodelanim logotipom ali samo skopimi informacijami - važno, da jo imate!

Ugotovitev št. 5: Sprejeti povabilo na kosilo po koncu dogodka je vedno osebna odločitev. Nekateri tolmači se tega izogibajo kot hudič križa, jaz sem bila do nedavnega neodločena. Po eni strani je to priložnost za dodatno vzpostavljanje stikov, po drugi strani je to nepotrebno podaljševanje delovnega dne, ki vas lahko privede v kakšno bizarno ali vsaj neprijetno situacijo (da naročite jed, za katero se izkaže, da polovice sestavin ne marate - se spodobi mrcvariti tortilje in na krožniku ustvarjati vzorce iz fižola in graha?). Next time I'll pass.

Ugotovitev št. 6: Prijaznost, nezakompliciranost, sproščenost zavite v neprisiljene nasmehe in (vsaj majhno, a iskreno) zanimanje za temo/udeležence so gotovo dobri za splošen vtis in navezovanje poslovnih stikov. Kje je meja med osebno in poklicno angažiranostjo, pa mora ugotoviti vsak tolmač sam. Tako kot pri vseh stvareh, ki jih počnem, se za obravnavano temo, dogodek vedno poskušam osebno motivirati in navdušiti, sicer ne morem delati in rezultati niso nikoli tako dobri, če se vsaj malo na poistovetim. Ampak na poti domov, v avtu/vlaku se zgodba ponavadi konča in na vrsti so priprave na nov dogodek. 

Ugotovitev št. 7: Očitno se ti lahko zgodi tudi to, da te gost, ki si mu ves dan tolmačil, bil z njim prijazen in zainteresiran za njegovo delo, zvečer povabi na pijačo. Kako se odzvati? Moja opravičila so bila seveda očitna (oddaljenost, otroci, blabla), vendar se tudi v nasprotnem primeru verjetno ne bi odzvala na takšno vabilo. Svojega poklicnega življenja ne želim še dodatno vpletati v osebno življenje. Kaj pa vi?

* Seveda, finančna kriza nas bo vse ugonobila. Za takšne "poldnevne" dogodke (ki so za tolmača v resnici celodnevni) pogosto ni dovolj sredstev, da bi plačali dva tolmača. Glede na naročnika, temo, osebna stališča se pač odločite, ali boste delo sprejeli ali ne.